Zakaj na volitve, če si del LGBTIQA+ skupnosti?
Govoriti o volitvah je težko. Ker se o njih govori vsak dan. Ker so vseprisotne in ker se govori, kako so pomembne. Na nek način zaradi tega postanejo nepomembne. Sploh ker imamo skozi leta občutek, da itak ne moremo ničesar spremeniti. Pa je toliko stvari, ki jih je potrebno spremeniti.
Začnemo lahko pri sebi in pri dojemanju, da je vse skupaj nemogoče. Da moj glas ne šteje, ker je samo en. Res je samo en glas. In še en in še en in še tisoči drugih glasov ljudi, ki mislijo enako. Oseb, ki so naveličane do te mere, da se jim zdi brezveze, da bi kaj naredile. Če vržemo puško v koruzo, potem res ne bo nič drugače. Edino če poskusimo (znova), lahko kaj spremenimo. In spremeniti je potrebno veliko.
Spremembe so možne. Lahko jih dosežemo le skupaj.
Nekje je treba začeti. Opcije morda niso idealne. Nikoli zares ne bodo. Kako se odločiti za stranko, ko pa se z nobeno ne strinjam v celoti? Moj nasvet je ta, da pogledaš delo stranke, njenih poslank_cev ali kandidatk_ov v preteklosti. V preteklem mandatu ali na splošno (veliko) pred začetkom predvolilne kampanje. Pogledaš njihova dejanja. Imej v mislih, da te bo vedno nekaj zmotilo. In ne, ne izbiraš najmanjšega zla. Izbiraš opcijo, ki se najbolj sklada s tvojimi vrednotami in prepričanji. Izbiraš opcijo, ki bo delala na področjih, ki so ti pomembna in ki bo na teh področjih delala v smeri, ki je zate sprejemljiva oziroma prava. Razmisli, katere vrednote so ti najbolj pomembne. Katera področja ti niso tako pomembna? V kakšni državi želiš živeti?
Biti LGBTIQA+ oseba ne pomeni, da imaš vrednoto, to ni nekaj kar si si izbral_a, to je del tebe, nespremenljiv del tebe. In to je (na žalost še vedno) del vsebine, za katero glasuješ. Ker nekatere stranke še vedno ne razumejo, kaj pomeni enakopravnost. To sploh ne bi smelo biti vprašanje. To ni vrednota, je osebna okoliščina, in ne bi smela biti vsebina. A je. To, da nam dajo “bonbončke” (beri: partnersko zvezo ali nas “dopuščajo”), to ni enakopravnost. Nočeš imeti otrok? To je izbira. Ampak zakaj pa druga oseba iz skupnosti, ki pa si jih želi, ne sme? Ker kaj? In to je samo najočitnejši primer. Tu je celotna ureditev pravnega priznanja spola in obravnave trans oseb. Tu je sistem, v katerem ne obstaja drugo kot slika “družine”, v kateri sta mati in oče, on dela, ona rojeva in skrbi za otroke, torej so tu tudi otroci, v množini, ker eden je premalo. In v tej sliki ni narobe samo binarnost, razdelitev vlog, obravanavanje žensk kot objektov, tu je narobe tudi to, da biti samski, živeti v drugačnih oblikah družin, partnerstev, skupnosti, ne obstaja. Je izbris ljudi, ki niso amatonormativne_i. Je izbris ogromno ljudi, ki sestavljamo našo družbo. Ki smo. Obstajamo.
Potem je tu še drugi del – skupaj. Za nekatere stvari, v katere verjameš, ni dovolj, da jih narediš. Sam_a. Ko se z ljudmi pogovarjaš, tudi one_i začnejo razmišljati o teh stvareh. V tem primeru o volitvah. Skupaj lahko najdete boljše rešitve, se podprete in predvsem ugotovite, da niste same_i in da morda ni zaman iti na volitve. Spomnim se, ko sem, verjetno 3 državnozborske volitve nazaj, govorila s prijateljem in mu rekla, da ne vem, če bi volila določeno stranko, v katero sem sicer verjela, ampak me je bilo strah, da ne bo dosegla praga za vstop v parlament. Zaradi tega sem razmišljala, da bi raje glasovala za drugo stranko, ki mi je bila tudi blizu, ampak nikakor ne toliko kot prva. Rekel mi je, da če bodo vse_i tako razmišljale_i, da res ne bo dosegla parlamentarnega praga. In to je bilo zame dovolj. Prav je imel. Če ne poskusim, jim res ne bo uspelo. Zanje sva glasovala oba. In očitno še dovolj drugih.
Danes te pozivam, da stopiš za svojo skupnost in greš 24. 4. 2022 volit. Če so ti všeč številke … nekateri raziskovalci ocenjujejo, da je LGBTIQA+ oseb v neki populaciji najmanj 3 %, v resnici je to najbolj konzervativna številka. In če ostajam tudi sama konzervativna, recimo, da nas je 5 %, prav? Državna spletna stran pravi: “Na dan razpisa rednih volitev v državni zbor, je v Republiki Sloveniji 1.699.433 volilnih upravičencev.” Če je v Sloveniji 5 % LGBTIQA+ oseb, je to 84.971 volilnih upravičencev. Nisi samo en glas, nas je skoraj 85 tisoč. Sama bi rekla, da celo več. In veš, tisti, ki volijo stranke, ki so glasno proti enakopravnosti oz. samo za enakopravnost na papirju in pod določenimi pogoji (kar ni enakopravnost), verjamem, da gredo vse_i vedno na volitve. Zakaj ne gremo me_i vse_i tokrat na volitve? Gremo volit!
Upanje je lepa stvar, ampak moram biti tudi realna. Ljudje verjamemo v različne stvari, imamo različne vrednote in mnoge_i bodo glasovale_i za tiste stranke, ki vlečejo Slovenijo v bedo. Magično se ne bo zgodilo nič. Zato pa pojdi na volitve. Skupaj zmoremo. Skupaj smo za spremembe. Gremo volit!
Napisala: Ana Colja
(Del članka je bil objavljen v marčevski izdaja časopisa Kvir papir.)