Deli Glavca

Kdaj si se nazadnje testiral_a?

Kdaj si se nazadnje testiral_a?

Od 23. do 30. novembra poteka kampanja Evropski teden testiranja na HIV s sloganom Testiraj. Zdravi. Prepreči. Njen namen je osebe, ki so se izpostavile tveganju za okužbo s HIV-om, spodbuditi k testiranju, zdravstveno osebje pa opozoriti, naj testiranje ponudi pogosteje.

Društvo DIH je še kako vpeto v dogajanje – skupaj z institucijami in drugimi nevladniki smo že vrsto let aktivni v Komisiji za AIDS Ministrstva za zdravje. Ta ob tej priložnosti izpostavlja, da je takojšnje testiranje ključno za uspešno zdravljenje in preprečevanje nadaljnjih okužb.


Najnovejši oglas iz DIH-ove kampanje na enem od ljubljanskih avtobusov

Letos ponovno pričakujemo nizko število novih diagnoz

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno vsak peti prebivalec, ki v Evropi živi s HIV-om, ne ve za svojo okužbo in približno vsak drugi zanjo izve pozno. Ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 1.000 oseb s HIV-om, med njimi jih približno tretjina za svojo okužbo ne ve. Najpogostejši način prenosa je z nezaščitenimi spolnimi odnosi, največje breme okužbe pa nosijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.

V letu 2017 smo v Sloveniji postavili 39 novih diagnoz okužbe s HIV-om, najmanj po letu 2010, delež zelo poznih diagnoz pa ostaja zelo visok (44 odstotkov). »Tudi v letu 2018 pričakujemo relativno nizko število novih diagnoz okužbe s HIV-om in zajeten delež poznih diagnoz. Do 20. novembra smo zabeležili 32 novih diagnoz, od katerih jih je bilo 18 poznih. Za uspešno obvladovanje okužbe s HIV-om ostaja najpomembnejše spodbujanje odgovornega in varnega spolnega vedenja, vključno s pravilno in dosledno uporabo kondoma med vsem prebivalstvom. Zelo pomembno je tudi preprečevanje okužbe s HIV-om z znano učinkovitimi ukrepi med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi,« navaja prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

»Predvidevamo, da je nižje število novih diagnoz okužbe s HIV-om, ki ga beležimo v zadnjih letih, posledica večletne sistematične kombinirane preventive, predvsem pogostejšega testiranja med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in takojšnjega zdravljenja. Čeprav je število poznih diagnoz še zmeraj previsoko, pa je v zadnjih dveh letih nižje kot prej. Dobri rezultati so tudi posledica dobrega sodelovanja stroke, nevladnih organizacij in pristojnih ministrstev. V okviru nacionalne Komisije za AIDS partnerji sodelujemo pri izvajanju strategije, vlagamo pa tudi v programe nevladnega sektorja, evropske projekte in raziskovalne programe s tega področja,« izpostavlja predsednica Komisije za AIDS in direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje Mojca Gobec.

Če imate znake okužbe s HIV-om ali spolno prenosljive okužbe, se testirajte

Prof. dr. Mojca Matičič iz Ambulante za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani testiranje na HIV priporoča vsem, ki menijo, da bi mu lahko bili kdaj v življenju izpostavljeni, še posebej moškim, ki so kadarkoli imeli spolne odnose z moškimi; tistim, ki so kadarkoli imeli spolne odnose z osebo, ki nudi spolne usluge proti plačilu; tistim, ki so si kadarkoli injicirali droge; vsem, ki so kadarkoli imeli spolno prenosljivo okužbo ali določene težave z zdravjem, ki lahko kažejo na okužbo s HIV-om. Opozarja tudi na porast okuženih z virusoma hepatitisa B in C ter drugih spolno prenosljivih okužb. Značilnosti omenjenih okužb lahko preverijo preko aplikacije ASPO. Možnosti testiranja so raznolike.

»Zaupno testiranje na okužbo s HIV-om je dobro dostopno. Na zahtevo pacienta je možno kadarkoli pri izbranem družinskem zdravniku. Takšno testiranje je najenostavnejše in je krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter tako ne za zdravnika ne za testirano osebo ne pomeni dodatnih stroškov,« poudarjata prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske Fakultete v Ljubljani in prim. dr. Nena Kopčavar Guček z Združenja zdravnikov za družinsko medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. Oba izpostavljata, da je delež testiranj pri izbranih zdravnikih še zmeraj razmeroma nizek ter da pacienti in zdravniki ne bi smeli biti v zadregi, ko je treba zaprositi oziroma ponuditi test na okužbo s HIV-om.


Brezplačni DIH-ovi kondomi na Kliniki za infekcijske bolezni v Ljubljani

Anonimno brezplačno testiranje na okužbo s HIV-om ter na okužbi s hepatitisoma B in C je na voljo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Testiranje poteka v sodelovanju s Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Poleg rednega ponedeljkovega termina bo v času Evropskega tedna testiranja, od 27. do 30. novembra 2018, testiranje možno vsak dan od 14. do 15. ure.

Društvo informacijski center Legebitra za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, izvaja redno tedensko testiranje na HIV, gonorejo, sifilis in okužbo z virusoma hepatitisa B in C s svetovanjem na sedežu društva v Ljubljani in periodično testiranje s svetovanjem v vseh slovenskih regijah. Testiranje v skupnosti, ki ga izvajajo v sodelovanju s Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske Fakultete v Ljubljani je primer dobre prakse v evropski regiji, ki je bil kot tak prepoznan tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji. V naslednjem tednu bo testiranje na sedežu društva Legebitra potekalo vsak dan. Več podatkov o terminih testiranja je na voljo na spletni strani KAJisces.si.

Testiranje na HIV je na voljo tudi na posebnih testirnih mestih po vsej Sloveniji (ponekod je brezplačno, ponekod samoplačniško). Seznam je dostopen na spletni strani Ministrstva za zdravje.

Nezaznavno je neprenosljivo

Nevladne organizacije ŠKUC, Legebitra in DIH – Enakopravni pod mavrico, ki so aktivne tudi na področju varovanja pravic oseb s HIV-om, opozarjajo, da se le-te znotraj zdravstva srečujejo s stigmo in diskriminacijo, pogosto je kršena njihova pravica do varstva osebnih podatkov in zasebnosti. Vse to negativno vpliva na zdravje in kakovost življenja oseb s HIV-om. Strah pred stigmo in diskriminacijo negativno vpliva tudi na odločitev za testiranje, kar se kaže tudi v previsokem deležu poznih diagnoz.

»Zdravstveno osebje je dolžno osebe, ki živijo s HIV-om, v skladu z obstoječo zakonodajo obravnavati enakopravno, spoštljivo, nediskriminatorno in nestigmatizirajoče ter spoštovati njihovo pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Predvsem pa se mora zavedati, da ima HIV lahko vsak bolnik in da jim tega ni dolžan brezpogojno zaupati, če to ne vpliva na nadaljnje zdravljenje. Tisti, ki za okužbo vedo, se zdravijo, koncentracijo virusa imajo pod mejo zaznave, zato okužbe ne morejo prenesti naprej,« soglasno že več let poudarjajo tudi omenjena društva.

Osebe s HIV-om želimo čim prej odkriti in vključiti v zdravljenje

Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pojasnjuje, da je: »bolezen povsem obvladljiva, če jo le odkrijemo dovolj zgodaj oz. če jo sploh odkrijemo. V Sloveniji imamo okoli 30 odstotkov oseb z neprepoznano okužbo s HIV-om. Teh oseb ne moremo zdraviti, poleg tega pa lahko širijo okužbo naprej. Moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, v sodelovanju z nevladnimi organizacijami dokaj uspešno spodbujamo k rednemu testiranju in jih osveščamo o varnejši spolnosti. Tiste, ki imajo največje tveganje za okužbo s HIV-om, vključujemo tudi v dvoletni demonstracijski projekt predekspozicijske profilakse, pri čemer skušamo z zdravili, ki delujejo kot zaščita pred izpostavitvijo, s svetovanjem o varnem spolnem vedenju in rednim testiranjem preprečiti tako HIV kot druge spolno prenosljive okužbe.«

»Pomembno je vedeti, da je nezaznavno neprenosljivo. Osebe, ki se zdravijo in imajo laboratorijsko nezaznaven virus v krvi, namreč ne prenašajo virusa naprej. Tega večina ljudi še zmeraj ne ve. Problem so predvsem osebe, ki se ne zavedajo, da se obnašajo tvegano ali pa imajo partnerje, ki se vedejo tvegano (ne da bi njihovi partnerji za to vedeli). Vsak bi zato moral premisliti, ali je bil kdaj izpostavljen tveganju. Pomembno je doseči splošno javnost. Le tako bomo odkrili še tistih 30 odstotkov, ki okužbo širijo naprej,« je še dodal Tomažič.

>

Obiščite nas

Slomškova ulica 25
1000 Ljubljana