Deli Glavca

VIDEO: »Svojega partnerja moraš vprašati, ali je morda hiv-pozitiven«

VIDEO: »Svojega partnerja moraš vprašati, ali je morda hiv-pozitiven«

V prvem od šestih videointervjujev, ki smo jih posnele_i v okviru našega preventivnega programa Pamet v roke, kondom na glavo!, smo se pogovarjale_i s Stašo Čopi iz Društva študentov medicine Slovenije. V projektu Virus skupaj s kolegi_cami ozavešča mlade o nevarnostih prenosa in razširjenosti spolno prenosljivih okužb.
Vabljene_i k branju intervjuja in ogledu videoposnetka (tudi s podnapisi)!

* * * * *

VIDEO: PAMET V ROKE, KONDOM NA GLAVO!, 1. del – STAŠA ČOPI

Katere so tvoje asociacije ob besedah spolnost in seks?

To je malo poklicna deformacija, tako da sta kondom in zaščita kar visoko na mojem seznamu. Ampak dejstvo je, da to ni vse; da negativen pristop do spolnosti, do seksa pač ni nekaj, na kar bi se morali osredotočati. Tudi mi, študenti medicine, povemo, kaj so možne posledice, kako se je treba zaščititi pred tem, ampak pomembno je tudi, da povemo, da je seks ena lepa stvar med ljudmi, ki se imajo radi. Ne sme biti kondom, zaščita, aids prva stvar, na katero pomislimo pri seksu.

Zakaj si se odločila, da se boš v Društvu študentov medicine Slovenije ukvarjala s spolno prenosljivimi okužbami?

Naš projekt je projekt Virus. V bistvu sem se včlanila v projekt prvi teden, ko sem prišla na faks. Slišala sem res dosti dobrih stvari, že preden sem se sploh vpisala na medicino. Zakaj hiv, aids, spolno prenosljive bolezni? V bistvu si želim potem specializirati ginekologijo in to je stvar, ki je dosti blizu temu, kar bi mene na nadaljnji poklicni poti zanimalo. Zdi se mi, da je to tudi stvar, o kateri je treba več govoriti.

Spolnost je tema, ki zanima vse ljudi, še posebej mlade …

Ena izmed naših dejavnosti so delavnice o varni in zdravi spolnosti po srednjih šolah. Moram reči, da še nisem imela razreda, ki ga ne bi zanimala naša delavnica. Ker to je stvar, ki je nujen del našega življenja. Vsi se srečamo z njo. Mladi so ravno v tem obdobju, ko se začnejo srečevati s spolnostjo in to je res ena izmed stvari, ki jih v tem trenutku, pri njihovih 15-ih, 16-ih letih, najbolj zanima.

Epidemija aidsa se je pojavila v 80. letih, ko se še nisi rodila. Kdaj si prvič slišala za hiv in aids?

Dostikrat razmišljam o tem. Prvič, ko sem slišala, sem našla v avtu zloženko o hivu in aidsu in je bila res grozljiva zloženka z dvema okostnjakoma. Res taka, da človeka prestraši, in mislim, da sem imela še kar dolgo časa ta strah pred hivom in aidsom. Tudi malo neracionalen strah, ker vemo, da je zdaj to že zelo obvladljiva bolezen.
Ampak mislim, da veliko ljudi še vedno čuti to, kar sem čutila takrat, ko sem videla to zloženko. Ker je to način, na katerega večinoma podajamo informacije o hivu in aidsu; to je nekaj groznega, pred tem se je treba zaščititi. Saj se je treba, ampak se mi zdi, da način zastraševanja ljudi ni pravi način, ker takšno zastraševanje ustvari tudi stigmo in strah pred testiranjem. Ker je veliko ljudi prestrašenih, da bi izvedeli svoj hiv-status, se zaradi tega ne gredo testirat. Tu je potem problem poznih diagnoz in da se hiv prenaša naprej nevede.

Glede hiva in aidsa je še vedno veliko mitov …

Mit, s katerim se konstantno srečujemo tudi, ko gremo med ljudi na stojnice: »Hiv, aids – jaz tega ne morem dobiti, to je samo za geje in džankije.« To je en velik mit, ker vsi vemo, da je v svetovnem merilu največ prenosov med heteroseksualnimi spolnimi partnerji. Dejstvo je, da vsak lahko dobi hiv. Ker ti seksaš samo s svojim heteroseksualnim partnerjem, niti slučajno nisi varen pred hivom.
Drugi mit pa je, da je hiv smrtna obsodba, kar že kar nekaj časa ne drži več. Z novimi zdravili je to zdaj zelo obvladljivo. Ljudem, ki živijo s hivom, je omogočeno čisto normalno življenje.

Kje si našla prve informacije o spolnosti?

Starši so mi kupili knjigo o puberteti – mislim, da je bil to moj prvi stik s spolnostjo, z informacijami o spolnosti, potem pa v pogovoru s prijatelji. Vem, da smo imeli delavnice varne in zdrave spolnosti v srednji šoli, ampak največ sem pa izvedela, ko sem se priključila projektu Virus. Kar me je tudi spodbudilo k temu, da sem sama iskala informacije in da sem malo ločila zrno od plevela. Torej, da sem znala poiskati prave, verodostojne informacije.

Imaš kakšno izkušnjo z osebami, ki živijo s hivom?

Ne, te pa nimam oziroma ne da bi vedela. Dejstvo je, da ljudje, ki živijo s hivom, niso dolžni tega povedati meni kot njihovi znanki, kolegici, prijateljici.

Ali kdaj vprašaš fanta, če je hiv-pozitiven ali negativen?

Načeloma preden s komerkoli seksaš brez kondoma, je to ena stvar, ki jo moraš vprašati svojega partnerja oziroma je odgovorno, da vprašaš svojega partnerja. Verjetno je tudi malo poklicna deformacija, ker se vseskozi ukvarjam s temi spolno prenosljivimi boleznimi in mi mali črvek v možganih vedno govori, da je to treba preveriti.

Kaj pri projektu Virus svetujete glede varne spolnosti?

Mi vedno priporočamo kondom, ker je še vedno edina oziroma najbolj zanesljiva zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi in tudi najbolj dostopna zaščita. Sploh, ko se pogovarjamo z mladimi, je kondom stvar, ki jim jo polagamo na dušo, ker jim je najbolj dostopen.
Oni so zdaj v obdobju, ko začnejo eksperimentirati s spolnostjo, in jim je res treba povedati, da je spolnost lepa stvar in pomembna v njihovem življenju. Ampak kot do vsake stvari, je tudi do spolnosti treba pristopiti odgovorno in varno.

Bi rada na koncu še kaj izpostavila?

Ena stvar, ki sem jo res želela, je opozoriti na stigmo, ki spremlja hiv in aids. Stigma je ena izmed stvari, ki dejansko najbolj ovira zgodnje diagnoze in je tudi eden izmed glavnih razlogov, da se hiv širi. Ljudi je strah in se ne gredo testirat, ne poznajo svojega statusa in lahko širijo bolezen tudi naprej.
Jaz bi res rada poudarila, da je stigma ena izmed tistih stvari, ki si jo res najbolj želim izkoreniniti pri vseh spolno prenosljivih boleznih. Stigma, na splošno povezana s spolnostjo, ker to ni ena obrobna stvar v našem življenju. To je pomemben del našega življenja. Večina od nas je spolno aktivnih in ne vem, zakaj je treba stigmatizirati to. Za večino ljudi je to ena lepa izkušnja. (I. K., A. Z.)

>

Obišči nas

Slomškova ulica 25
1000 Ljubljana