Deli Glavca

VIDEO: »Mladi naj pazijo nase in naj ne pričakujejo, da jih bodo ščitili drugi«

VIDEO: »Mladi naj pazijo nase in naj ne pričakujejo, da jih bodo ščitili drugi«

Mitja Ćosić iz Društva informacijski center Legebitra je že zgodaj v otroštvu slišal odrasle, kako se pogovarjajo o smrtonosnem aidsu, vendar strah pred okužbo ni bistveno vplival na njegovo poznejše spolno vedenje. Ker v začetnih letih spolne aktivnosti ni upošteval preventivnih nasvetov, je bilo prvo testiranje na hiv zanj zelo stresno. »To je bilo leta 2011, torej 15, 16 let po tem, ko sem postal spolno aktiven. Do takrat si nisem upal, se nisem odločil za ta korak. Ko sem prvič stopil na infekcijsko kliniko, na tisti dolgi hodnik, me je stiskalo v grlu.«
Testi so bili negativni in danes je Ćosić eden glavnih zagovornikov preventive pod geslom ‘Testiraj in zdravi‘. »Ljudje se pridejo testirat. Če je kdo pozitiven, se začne zdraviti in virus se ne more prenašati naprej. To ima seveda individualne in javnozdravstvene pozitivne učinke.«

S sodelavci že več let v okviru programa Buddy nudi podporo osebam s hivom. Projekt je namenjen komurkoli, ne glede na spol, spolno identiteto in spolno usmerjenost. »V zadnjem letu se je na nas obrnilo precej ljudi, ki so bili na tak ali drugačen način zaradi svojega hiv-statusa diskriminirani. Tako da smo se zelo aktivno angažirali pri zmanjševanju, odpravljanju posledic diskriminacije,« je povedal Ćosić. Še posebej mladim svetuje, naj se ustrezno zaščitijo pred spolno prenosljivimi okužbami. »Naj pazijo nase in naj ne pričakujejo, da jih bodo ščitili drugi. Kondom je še vedno nek temelj preventive.«

Vabljene_i k branju intervjuja in ogledu videoposnetka (tudi s podnapisi)!

* * * * *

VIDEO: PAMET V ROKE, KONDOM NA GLAVO!, 4. del – MITJA ĆOSIĆ

Mitja Ćosić, Društvo informacijski center Legebitra

Kdaj si prvič slišal za aids oziroma hiv?

Ne spomnim se točno, kdaj, ker je že malo zbledelo v spominu. Bilo je nekje, ko sem bil še otrok, v drugi polovici 80. let. Zbrali smo se za omizjem, širša družina. Starši in starejše tete so se pogovarjali o nekem človeku iz našega kraja, ki je živel sam, z mačkami, s čimer so namigovali, da je istospolno usmerjen, da je umrl za neko čudno boleznijo, in so omenili aids. To je ta prvi spomin, trideset let nazaj.

Te je bilo takrat strah, da bi se okužil?

Takrat ne. Sem pa že takrat – ker sem že zelo zgodaj vedel, da so mi fantje všeč – že nekako povezal. Bolj sem občutil nek sram, ker so o tem govorili, ker sem nekako tudi sam začutil, da sem tak kot tisti stari gospod z mačkami. Naslednji spomin pa je verjetno ta iz leta 1991, ko je umrl Freddie Mercury. To je bila velika novica, spet veliko govora o aidsu, kaj mu je bilo tega treba; vse je imel, pa je seksal z moškimi … To so ti prvi spomini.

Ali je strah pred aidsom vplival na tvoje spolno vedenje?

Ko sem začel seksati, nekje sredi devetdesetih, moram reči, da ne, ker sem bil prezelen in premlad. Kljub temu, da sem se zavedal tega – zelo zgodaj, ko sem prišel na sceno, so mi pokazali nekoga, ki je bil hiv-pozitiven in zelo grdo rekli: »Pazi se tega, ta ima aids« –, ni vplivalo.

Se spomniš občutka, ko si šel prvič na testiranje?

Zdaj tudi delam na testiranju, tako da je zame zdaj to nekaj povsem običajnega. Prvo testiranje je bilo zelo pozno, to je bilo leta 2011, torej 15, 16 let po tem, ko sem postal spolno aktiven, in je bilo zelo stresno. Do takrat si nisem upal, se nisem odločil za ta korak. Ko sem prvič stopil na infekcijsko kliniko, na tisti dolgi hodnik, me je pa stiskalo v grlu.

Ali meniš, da je testiranje danes dostopnejše?

Testiranje je postalo lažje že zaradi tega, ker je tudi danes zdravljenje tako učinkovito, da ljudje vedo; četudi bodo pozitivni, ne bodo umrli, da bodo živeli, dobili bodo zdravila. PREP pa to še dodatno na nek način destigmatizira, ker ljudem daje še dodatno spodbudo, da se odločijo za testiranje. Če si testiran, če si negativen, greš lahko na PREP.

Včasih je bil aids smrtna obsodba, zdaj pa že dolgo ne več …

Ni več smrtna obsodba pod pogojem, da se ljudje testirajo. Na žalost smo v Sloveniji tukaj še precej slabi. Polovica je poznih diagnoz, četrtina je še vedno diagnoz aidsa skupaj z diagnozo okužbe s hivom. Tako da tukaj še malo zaostajamo. Na žalost je za koga še vedno smrtna obsodba, zato je toliko pomembneje, da se ljudje res testirajo. Tudi sam poznam nekaj primerov ljudi, ki so se zelo pozno testirali. K sreči so jih lahko rešili, ampak testiranje je ključno. Testiranje preprečuje to, da je aids smrtna obsodba.

Kaj pa druge oblike zaščite in preventive?

Mi kot društvo, pa tudi jaz sam, se zavedam pomena kondomov. Ampak kondomi so pač samo en del preventive. Dandanes je najpomembnejši vir v bistvu »Testiraj in zdravi«. Torej ljudje se pridejo testirat. Če je kdo pozitiven, se začne zdraviti in virus se ne more prenašati naprej. To ima seveda individualne in javnozdravstvene pozitivne učinke. Torej ljudje ne zbolijo, po drugi strani pa tudi okužbe ne širijo naprej.

Ti si del programa Buddy, ki nudi podporo osebam s hivom …

Na začetku je nastal kot podpora za osebe v prvem letu po diagnozi. Zdaj to ne velja več in je namenjen komurkoli, ne glede na spol, spolno identiteto, spolno usmerjenost. Na nas se obračajo ljudje z različnimi težavami ali pa brez težav, ki so samo socialno izolirani in potrebujejo družbo. V zadnjem letu se je na nas obrnilo precej ljudi, ki so bili na tak ali drugačen način zaradi svojega hiv-statusa diskriminirani. Tako da smo se zelo aktivno angažirali pri zmanjševanju, odpravljanju posledic diskriminacije.

Kakšne so potrebe ljudi, ki se obračajo na vas?

Nekateri naši »buddyji« so hiv-pozitivni in lahko iz lastne izkušnje, torej iz prve roke pomagajo tem osebam, ki se obrnejo na nas. Nekateri potrebujejo klasično svetovanje, kdo drug bi šel samo na kavo, tretje spremljamo na kliniko, četrtim – tudi če je kdo hospitaliziran – uredimo obiske v bolnišnici. Imamo pravno svetovalnico, ki pomaga pri primerih, ko so osebe diskriminirane zaradi hiv-statusa.

Ali težko naredijo prvi korak in poiščejo pomoč?

Seveda, to je zelo stigmatizirana zadeva. Ljudje se neradi izpostavijo, neradi stopijo v stik, ampak včasih te pa potem presenetijo, kako odprti so. Ko enkrat zberejo pogum, pridejo do nas, potem pa čisto brez zadržkov govorijo osebno.

Kakšno zaščito pred spolno prenosljivimi okužbami priporočaš mladim?

Mladi vedo, kako se zaščititi. Naj pazijo nase in naj ne pričakujejo, da jih bodo ščitili drugi. Danes dostikrat slišim: »Ja, saj sem bil z nekom, ki je na PREP-u.« In potem si mislim: Ljubi Jezus! Ljudje dnevno pričakujejo, če je nekdo na PREP-u, da jih bo to ščitilo. Ne. PREP zaščiti tistega, ki ga jemlje, in ne njegovih partnerjev. Vsak naj poskrbi sam zase. Kondom je še vedno nek temelj preventive. Dejstvo je, da v realnem svetu dostikrat odpove. Malo kombinacije kondoma, testiranja, tudi poznavanja partnerjev, kar je sicer težko. (L. P., A. Z.)

Preberite tudi:
Moja izkušnja s PrEPom ali Kako obvladati strahove
VIDEO: »Svojega partnerja moraš vprašati, ali je morda hiv-pozitiven«
VIDEO: »Aids je povzročil obrat v desno, ki še vedno traja«
VIDEO: »Abstinenca rizičnih spolnih odnosov je malo za lase privlečena«
VIDEO: »Če že uporabljajo droge pri seksu, naj to počnejo manj tvegano«

>

Obišči nas

Slomškova ulica 25
1000 Ljubljana