Deli Glavca

Zakaj virus HIV še vedno nima cepiva, če je bilo cepivo proti COVID-19 izdelano v dobrem letu?

Zakaj virus HIV še vedno nima cepiva, če je bilo cepivo proti COVID-19 izdelano v dobrem letu?

Zakaj virus HIV še vedno nima cepiva, če je bilo cepivo proti COVID-19 izdelano v dobrem letu?

Zakaj virus HIV še vedno nima cepiva, če je bilo cepivo proti COVID-19 izdelano v dobrem letu?

V času, ko se svet bori z epidemijo bolezni COVID-19, ki je svet postavila “na glavo” pred dvema letoma in za katero se je cepivo na trgu pojavilo razmeroma hitro po izbruhu virusa, se pojavi vprašanje, zakaj proti virusu HIV, ki se po svetu širi že več kot 40 let, še vedno ni cepiva in je preprečevanje njegovega širjenja ter okužb osredotočeno predvsem na preventivne ukrepe. Virus HIV so prvič odkrili leta 1981 v Los Angelesu, ko so se med mladimi pojavile okužbe z boleznimi, ki navadno ne ogrožajo mlajše populacije, naprimer karposijev sartom in pljučnica. Imunologi_nje so takrat ugotovile_i, da gre za pojav novega virusa, ki ga danes poznamo kot HIV. Ob izbruhu virusa so številne_i virologi_nje mislile_i, da bo izdelava cepiva hitra, s posnemanjem delovanja številnih drugih cepiv, ki so se do tedaj že izkazale za uspešne. To je s stimulacijo imunskega sistema, da začne napadati protitelesa, ki napadajo virus. Na tak način deluje tudi cepivo proti virusu SARS-CoV-2.

Zveni enostavno, toda cepiva še ni. Zakaj?

Vprašanje zakaj v primeru epidemije virusa HIV, ki traja že 40 let, še ni nobene konkretne rešitve, ali trajnega zdravila je popolnoma na mestu. V iskanju odgovorov naletimo tudi na sume in teorije zarot, da gre za načrtno iztrebljanje manjšin, ki so bile včasih (in so danes v mnogih državah še vedno) deležene diskriminacije in sovraštva; to so LGBTQ+ skupnosti, temnopolte skupnosti ter intravenski uporabniki drog. Glede na to, da gre za skupnosti brez politične reprezentacije in družbene moči, skupnosti, ki so kljub napredovanju družbe in povečanju inkluzivnosti, ki je prišla s tem, še vedno deležne sovraštva in diskriminacije, so sumi upravičeni in morda niti ne popolna brca v temo. Morda pa je kot bolj oprejemljiv razlog, oziroma razlog, ki ga navajajo znanstveniki, in ki vsaj do neke mere utemelji zakasnitev cepiva, v kompleksnem delovanju virusa in hitri mutaciji ter spreminjanju virusa v variante, ki jih protitelesa ne prepoznajo.

Če primerjamo COVID-19 z virusom HIV in iščemo razlog, zakaj eden nima cepiva drugi pa, je dobro omeniti razlike in podobnosti med njima. Oba virusa se hitro spreminjata, pri obeh se pojavljajo nove variante in oba se dobro izogibata napadom imunskega sistema. Toda v primeru virusa SARS-CoV-2 se to dogaja počasneje, kar omogoča tudi lažje preučevanje in opazovanje njegovega delovanja. Naslednji pomemben faktor, ki omogoča hiter nastanek cepiva je prebolela populacija. Večina cepiv nastane na podlagi preučevanja odziva imunskega sistema pacientov, ki so okužbo z virusom preboleli. Tako so nastala tudi cepiva proti virusu SARS-CoV-2, opirajoč se na raziskave nastale s študijo pribljižno 17,5 miljonov ljudi, ki so virus preboleli. Takšen postopek bi bil ponovljiv tudi v primeru virusa HIV, toda ta virus še nima nobenega prebolelega pacienta. Drugi načini delovanja cepiva so z uporabo neaktivne oblike virusa, kar se je v preteklih raziskavah že izkazalo za neuspešno, ter z uporabo šibkega virusa, kar pa se v primeru HIV-a zdi prenevarno, saj bi se lahko pri osebah, ki so HIV negativne zgodila serokonverzija (pojav protiteles proti virusu HIV in posledično hiv pozitiven test). Še en pomemben dejavnik, ki je najbrž v veliki meri vplival na hitro iznajdbo cepiva proti COVID-19, je bil večji pritisk s strani znanstvenikov, podjetnikov, filantropistov in globalnih zdravstvenih organizacij, ter več finančnih donacij. Dejavnikov, ki jih raziskave, posvečene raziskovanju in izdelavi cepiva proti virusu HIV niso bile deležene v tolikšni meri. HIV se po svetu ni razširil tako hitro in simultano ogrozil celotne populacije. V primerjavi s COVID-19 ni predstavljal take ekonomske grožnje in ustavil ekonomije, zaradi tega je bila izdelava cepiva manj nujna.

Še je upanje …

Vseeno pa ostaja upanje, saj je Moderna že začela z raziskavami in testiranji novega cepiva proti HIV. Njihovo cepivo bi bilo prvo, ki bi v boju proti virusu HIV uporabilo prenašalce RNA. Delovalo bi po podobnem principu, ki so ga uporabili pri izdelavi cepiva proti COVID-19, in ki je eden izmed najbolj efektivnih in potrjen v večini držav. Testiranja so se začela 19. avgusta in bodo predvidoma trajala do pomladi 2023. Njihovi poskusi bodo potekali z dvema mRNA; mRNA 1644 in mRNA 1644vr. V njih bo udeleženih 56 HIV-negativnih ljudi, ki bodo dobili eno ali dve obliki mRNA, ki povzroči, da telo ustvari obrambna protitelesa za zaščito pred HIV okužbo. Testiranje cepiva bo potekalo v treh fazah. Prva faza, ki jo je Moderna cepivo že prestalo, je bila posvečena opazovanju kako različne doze cepiva vplivajo na telo. Druga faza se bo posvetila učinkovitosti cepiva, tretja pa varnosti in učinkovitosti v primerjavi s trenutnimi HIV zdravili. Če cepivo uspešno prestane vse tri faze testiranja lahko Moderna odda svoje raziskave za potrditev na upravi za hrano in zdravila (FDA), ki bo opravila četrto fazo, osredotočeno na razširjeno testiranje in analizo stroškov. Ob uspešno opravljenih preizkusih štirih faz bo lahko cepivo vstopilo na trg in postalo dostopno širši množici.

Je že prepozno?

Cepivo pa kljub svoji zakasnitvi ne bo prišlo prepozno. Na svetu trenutno živi 37 miljonov ljudi z virusom HIV, poleg tega se virus kljub preventivnim ukrepom hitro širi, sploh v državah tretjega in srednjega sveta. Novo cepivo bi delovalo preventivno in tako pomagalo pri ustavljanju širjenja virusa. Klub temu, da cepivo ne bi imelo zdravilnega učinka, je to velik korak proti ustavitvi in nadzorovanju virusa ter bolezni AIDS, ki jo povzroča.

Napisala prostovoljka Amalia Felicijan

VIRI: 

>

Obišči nas

Slomškova ulica 25
1000 Ljubljana