Kaj sta spolna usmerjenost in spolna identiteta?

Spolna usmerjenost se nanaša na osebe, do katerih čutimo privlačnost in/ali v katere se zaljubljamo. Spolna usmerjenost je recimo heteroseksualna, homoseksualna, biseksualna, aseksualna ali drugo.

Spolna identiteta je spol, s katerim se identificiramo. Nekatere osebe se identificirajo kot ženske, nekatere osebe kot moški, nekatere osebe pa niso ne ženske ne moški, ampak nekaj vmes ali čisto nekaj drugega (nebinarne osebe, kvirspolne osebe, aspolne osebe) … Spolna identiteta ni povezana z genitalijami.

Spol pripisan ob rojstvu je spol, ki je vsaki osebi pripisan, ko se rodi in ki se ga potem napiše tudi na osebne dokumente – Ž ali M (v Sloveniji). Če določeni osebi spolna identiteta in spol pripisan ob rojstvu sovpadata, je oseba cisspolna. Če določeni osebi spolna identiteta in spol pripisan ob rojstvu ne sovpadata, je oseba transspolna.

Spolni izraz se nanaša na vidni del izražanja spolne identitete – oblačila, geste, ličila, frizure, telesna drža itn. Pogosto na podlagi spolnega izraza predvidevamo spolno identiteto in/ali spolno usmerjenost oseb, vendar to v večini primerov temelji samo na stereotipih.

Izven okvirjev pašeta še dve identiteti – queer/kvir in interspolne osebe.

Interspolne osebe so osebe s spolnimi znaki, ki so bodisi ženski ali moški, oboji hkrati ai ne prav moški, ne prav ženski, lahko tudi niti moški, niti ženski. To pomeni, da imajo lahko različne kromosomske kombinacije (XX, XY, XXY, XO …), lahko imajo jajčnike, testise ali kombinacijo obojega, prav tako spolne organe. Telesa interspolnih oseb so zdrava telesa in zdrave različice spolov.
Raznolikost spolnih znakov je lahko vidna že pred oziroma ob rojstvu, lahko pa se prepoznajo kasneje, v otroštvu, puberteti ali odraslosti. Žal se vse prepogosto ob rojstvu ali kasneje osebi oziroma njenim_govim staršem svetuje operativni poseg, ki mu v večini primerov sledi tudi hormonska terapija, da se otrokov spol ‘prilagodi’ binarnemu spolnemu sistemu. V večini primerov pa to z zdravstvenega vidika ni potrebno, razen v redkih primerih kot so npr. težave z uriniranjem.

Queer/kvir osebe so osebe, ki se ne morejo ali nočejo identitficirati z nobeno od spolnih usmerjenosti, spolnih identitet. Lahko bi rekle_i, da je neke vrste protest proti normalnosti spolnih identitet in usmerjenosti.

Spolno usmerjenost, spolno identiteto in spol pripisan ob rojstvu imamo vse_i. V naši družbi imamo za normo heteroseksualno spolno usmerjenost (privlačnost do oseb drugega spola) in cisspolno spolno identiteto (spolna identiteta je enaka kot spol pripisan ob rojstvu), zato pogosto sploh ne pomislimo, da sta tudi to spolna usmerjenost in spolna identiteta.

Recimo, Anina spolna identiteta je ženska, in ob rojstvu so ji pripisali ženski spol. Privlačijo jo moški. Ana je cisspolna heteroseksualna oseba.

Marija je transspolna lezbijka. To pomeni, da je ženska, ki so ji ob rojstvu pripisali moški spol, in čuti privlačnost do žensk.

Saša je nebinarna biseksualna oseba. Ne identificira se ne z ženskim, ne z moškim spolom, in čuti privlačnost do drugih oseb ne glede na spol.

Leon je cisspolni aseksualni moški. Identificira se kot moški in ob rojstvu mu je bil pripisan moški spol, ne čuti pa spolne privlačnosti do nikogar.

Čakaj, kaj pa pomeni kratica LGBTIQA+?

Kratica LGBTIQA+ vsebuje različne nenormativne spolne usmerjenosti in spolne identitete in se uporablja v različnih oblikah (npr. LGBT, LGBT+, LGBTIQ+ ipd.). Posamične črke tako pomenijo:

L = lezbijka

G = gej

B = biseksualna oseba

T = transspolna oseba

I = interspolna oseba

Q = queer/kvir ali v nekaterih primerih ‘questioning’, torej oseba, ki prevprašuje svojo spolno usmerjenost in/ali spolno identiteto

A = aseksualna ali aromantična oseba

+ = za vse osebe, ki se ne najdejo znotraj posameznih oznak v vedno spreminjajočih se kraticah; za vse spolne identitete, usmerjenosti in izraze, za katere trenutno še nimamo besed; za vse nenormativne izkušnje privlačnosti in identitet v kulturah, kjer se spol in spolnost dojema drugače; za vse zgodovinske osebe, ki še niso imele_i besed, ki jih imamo danes, za opisovanje svojih izkušenj, in se torej niso mogle_i identificirati s kakšno od njih; + zato, ker smo skupnost in si stojimo ob strani.

Zaimki in slovnica

Spol, pripisan ob rojstvu, praviloma narekuje obliko zaimka in osebnih glagolskih oblik (moška ali ženska oblika), ki jih zase uporabljamo same_i ali jih za nas uporabljajo drugi. Ti zaimki in glagolske oblike, ki vsebujejo slovnični spol, predpostavljajo tudi spolno identiteto osebe, na katero se nanaša, ter predvideva, če ne celo določa, njen spolni izraz in usmerjenost. Ker so spol pripisan ob rojstvu, spolna identiteta ter izraz in usmerjenost ločeni vidiki posameznice_ka, je predvidevanje oziroma določanje zaimkov in posledično vseh ostalih aspektov osebe na podlagi spola pripisanega ob rojstvu pogosto neustrezno, saj ni nujno, da se vsak_a posameznica_k identificira z vsemi vidiki spola, ki so ji_mu bili pripisani ob rojstvu.

Korektno je, če osebe, s katerimi se srečamo prvič in še toliko bolj one, ki se ne vidijo znotraj heteronormativnih kodov, povprašamo oziroma jim prisluhnemo, kateri zaimek in kakšno glagolsko obliko uporabljajo, ter to tudi upoštevamo in spoštujemo. 
Pri pisani rabi besed, ki vsebujejo slovnični spol in označujejo osebe in dejanja oseb, za katere ne vemo, kako se naslavljajo, je primerna raba podčrtaja, ki v nasprotju s poševnico dopušča paleto spolov, ki obstajajo med oziroma izven dveh normativnih spolov; moškega in ženskega. Pri rabi podčrtaja praviloma najprej zapišemo besedo v ženskem slovničnem spolu, za podčrtajem pa navedmo skrajšan spremenljivi del obrazila moške oblike: plesalke_ci so odplesale_i ples;  primer izjem; pastir_ica je pasel_a ovce.