Deli LGBTQIA+

Osebno: Genderqueer

Osebno: Genderqueer

Gender queer

She was a boy, he was a girl, can we make it any more obvious, Avril?

Od kar se zavedam svojega obstoja in ga izražam v konkretnih vsebinah, živim v spremstvu vprašanj: “A si ti moški ali ženska?” Ta vprašanja se pojavljajo v dialogih, na javnih prostorih, v izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah, praktično povsod. Včasih pridejo v obliki besed, pogosto v zmedenih ali očitno provokativnih (posmehovalnih, zaničevalnih) pogledih, velikokrat pa tudi v bolj konkretno sovražnih verbalnih in vedenjskih oblikah. Na to vprašanje ne odgovarjam in nimam in ne iščem odgovora. Mojo spolno identiteto (pa tudi sicer identiteto in življenje in odnose) vodijo, stabilizirajo in definirajo nenehna, vsakokratna vprašanja. Ne toliko odgovori. Te bolj nastanejo kot produkt refleksije vsakokratne izkušnje. Prek vprašanj lahko v vsaki situaciji na novo začutim, mislim, izrazim in zaživim sebe. In obratno, odgovori bi določili, kako naj se počutim in sem in bom. Verjetno sem vedno nekaj ženska, nekaj moški, nekaj in nekje vmes, nekaj in nekje onkraj: ali v ideji ali v pomenu ali v percepciji ali v interpretaciji ali v vlogi in podobi, če izrazim gibanje spola skozi tradicionalen diskurz spola. Spola ne zavračam in ne presegam. Preseči poskušam tradicionalne pomene, vloge in ideje, ki prinašajo omejitve, nasilje, zatiranje, neenakosti na podlagi spola. V družbi se identificiram kot ženska in kot lezbijka, a kljub “nečistosti” identitete, ker so mi všeč tudi ljudje drugih spolov in ker se identificiram in gibam (tudi) onkraj dogovorjenih določenih pomenov in pravil o tem, kaj pomeni biti ženska v družbi, te identifikacije niso v kršu z identiteto gender queer.

Identiteti lezbijke in ženske mi, kljub bolj oprijemljivi stukturi, ne poujata nujno več stabilnosti od vprašanj o sebi. Vprašanja o sebi mi omogočajo začutiti vsakokratno idejo in občutek o sebi, kar deluje stabilizirajoče, ker sem v danem momentu točno taka, kot sem. Ideje in pomene in koncepte prilagodim svoji realnosti in obstoju in občutku. Ne obratno. Če imam idejo o tem, kako (vse) naj bi lezbijka ali ženska (lahko) zgledala, se obnašala in živela, živim zgolj po teh kodah. Nič zato, se mi zdijo kode silno pomembne, ker dajejo in ustvarjajo besede in prostor in skupnost in pripadnost in povezanost in smisel in odzive na (ne)normativnost. Te kode živim in upoštevam in spoštujem (predvsem v skupnosti, kjer ideje o identiteti osvobajajo, namesto zatirajo), pa tudi prevprašujem in presegam, kadar se mi zdi, da niso čisto moje ali niso (več) zame ali delujejo in učinkujejo škodljivo.

Gender queer identiteta opisuje mojo nenehno in vsakokratno raziskovanje sebe, drugih in sveta. Kako in kdo sem v danem trenutku, kako me definira trenutno stanje obstoja, kako me oblikuje vsakokoratna interakcija z drugo osebo, kako se s to osebo ali v danem okolju počutim, kako se v tem lahko in želim izraziti, kaj želim sporočiti, kaj želim doživeti, kako želim in rabim biti in kako navsezadnje tudi sem in bom.

Identiteta gender queer, pa tudi moja razlaga in izkušnja te, se sliši ohlapno, nedefinirano, nepredvidljivo in kaotično. In je. Take so tudi vse druge identitete in definicije, ki dajejo zgolj iluzoren občutek kontrole in stabilnosti. Da nekaj poimenujemo, definiramo, rečemo, verjamemo, čutimo, odraža naš odnos do tega, nikoli pa predvidljivosti ali zagotovila, da bo stvar (še) taka tudi v naslednjem momentu – vsaj ne v vsebini in dogajanju, a zgolj v besedah, ki se potem ne čutijo več tako udobne. Gender queer koncept me navdihuje, opremlja in opogumlja z idejami, da imam lahko pod kontrolo samo to, da ničesar nimam pod kontrolo. Na ta način se ne spoprijemam z urejanjem sveta (da bi bil varen in predvidljiv in stabilen, ker ni in ne bo), temveč z načini, kako v sebi razvijati občutek varnosti, stabilnosti in pisanosti, s katero se bom v kaotičnem svetu znašla in sledila sebi.

Gender queer identiteto živim v svetu kot nenormativna ženska in lezbijka, ki prevprašuje vsako v naprej določeno pravilo (omejitev) o spolu (in drugih normah) in vseh njegovih pomenih in manifestacijah. Gender queer identiteta zame pomeni, da razpolagam z besedami in izkušnjami, s katerimi in preko katerih si razlagam pojave, sebe, odnose, procese in te umeščam v širše socialne, družbene in kulturne stukture. Živeti kot gender queer zame pomeni praznovanje vseh barv, ki me in nas upodabljajo. Vse_i za mavrico in vse_i za mavrico. Vse za mavrico, ker je pomembna in ker jo rabimo. Rabimo nas in hočemo nas.

Vprašanja tipa “A si moški ali ženska?” ponujajo neštete priložnosti za rekonstrukcijo spola, možnosti za rast, (spo)razumevanje in dogovarjanje o pomenih, za osvobajanje, za praznovanje in spoštovanje raznolikih obstojev in njihovih izrazov. Ta vprašanja (in odgovori) prinašajo tudi nasilje in zatiranje. Vsem situacijam je skupna vsakokratna odločitev o tem, kako se bom odzvala in kater boj bom danes bila.

Moj gender queer obstoj je vsakokraten fuck you tistim, ki od mene in zase zahtevajo odgovor, a ga (od mene) nikoli ne bodo dobili. To je moj vsakokraten prispevek, vsakokratno tveganje in vsakokraten boj zase, boj za skupnost.

Napisala Teja Bakše

>

Obišči nas

Slomškova ulica 25
1000 Ljubljana