Deli Glavca

Pričel se je Evropski teden testiranja 2021

Pričel se je Evropski teden testiranja 2021

Društvo DIH že več let ponosno sodeluje v Komisiji za AIDS pri Ministrstvu za zdravje. Slednje je v sklopu Evropskega tedna testiranja, ki se je začel s tem ponedeljkom, pripravilo spodnje besedilo. Poleg informacij, ki jih najdeš v skupni izjavi Komisije za AIDS, te vabimo tudi k ogledu oglasa, ki smo ga objavile_i ob otvoritvi Evropskega tedna testiranja. Nastal je pod okriljem naših prostovoljk_cev, govori o še enem pomembnem elementu varne spolnosti; uporabi kondoma.

Besedilo Komisije za AIDS Ministrstva za zdravje

Od 22. do 29. novembra poteka kampanja Evropski teden testiranja na okužbe s HIV, z virusoma hepatitisa B in C ter na spolno prenosljive okužbe. Predsednica Komisije za AIDS Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje ob tej tradicionalni kampanji, ki je namenjena osveščanju prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja omenjenih okužb in poteka pod geslom »Testiraj se. Zdravi. Prepreči.« letos poudarja: »Slovenija je v obdobju izrazite rasti covid-19, ki bi ga lahko obvladali z bolj učinkovitim cepljenjem. Precepljenost prebivalstva je ključna tudi za nemoten dostop do ostalih zdravstvenih storitev, lažje odkrivanje in zdravljenje ostalih bolezni in okužb. Zato ob tej  kampanji, namenjeni spodbujanju testiranja na okužbe s HIV, z virusoma hepatitisa B in C ter na spolno prenosljive okužbe, pozivamo tudi k cepljenju proti covid-19. S tem namreč pripomoremo k  dostopnosti odkrivanja in zdravljenja teh kot tudi ostalih okužb in bolezni.«

»Okužba s  HIV se v Sloveniji prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami, ki niso zdravljene. Tveganje je večje predvsem pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri osebah, ki si injicirajo droge, pri osebah s spolno prenosljivimi okužbami ter pri osebah, ki imajo številne spolne partnerje. Najpomembnejša preventiva je varno spolno vedenje, kot je npr. uporabo kondoma. Za osebe, ki si injicirajo droge, je pomembna uporaba sterilnega pribora za injiciranje. Predvsem pa je pomembno testiranje oseb z velikim tveganjem za okužbo s HIV in ob potrditvi okužbe takojšnje zdravljenje.« pojasnjuje izr. prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega Inštituta za javno zdravje.

Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana dodaja: »Pravočasno testiranje na okužbo s HIV omogoča tudi bolj uspešno zdravljenje, obenem pa je ključno za preprečevanje nadaljnjih okužb. Osebe, ki se učinkovito zdravijo, ne morejo prenašati okužbe naprej na druge. Nezaznavnost virusa v krvi pomeni, da se virus ne more prenašati na druge osebe, kar velja v javnem življenju kot tudi v zdravstvu (nezaznavnost = neprenosljivost). Testiranje na HIV ob tveganem vedenju je ključno tako za posameznika kot tudi za zamejitev okužb v družbi. Če se oseba pri testiranju na HIV izkaže za negativno, je zelo pomembno, da je ne prepustimo same sebi, temveč nadaljujemo s preventivo: pomembna je temeljna preventiva (kondom, poznavanje partnerja itn.), okužbo s HIV pa lahko preprečimo z metodo PrEP (angl. Post-Exposure Prophylaxis; zaščita z zdravili po izpostavitvi), ki je zelo učinkovita preventivna strategija in jo z novim letom uvajamo tudi v slovenski prostor. Poleg omenjenih strategij je potrebno nadaljevati s testiranjem – več testiramo, več vemo!«

»Okužba z virusom hepatitisa C, ki lahko povzroči odpoved delovanja jeter ali raka na jetrih,se prenaša predvsem z okuženo krvjo in krvnimi pripravki. Pogosto se prenaša z menjavo pribora za injiciranje med injicirajočimi uživalci drog, pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic (»piercing«), lahko tudi pri nezaščitenih spolnih odnosih, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. V državah z nizkimi zdravstvenimi standardi je okužba možna tudi pri medicinskih posegih, v Sloveniji pa testiranje na tovrstno okužbo svetujemo vsem, ki so prejeli kri ali krvne pripravke pred letom 1993. Cepiva proti hepatitisu C ni na voljo, obstaja pa učinkovito zdravljenje, ki omogoči odstranitev virusa hepatitisa C iz telesa.V Sloveniji so najbolj tvegana skupina za okužbo injicirajoči uživalci drog, v zadnjih letih pa se pojavljajo izbruhi okužbe tudi med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.« o okužbi s hepatitisom C pove prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Virus hepatitisa B se v razvitem svetu najpogosteje prenaša pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo ali s souporabo okuženih igel in brizg pri injiciranju drog, lahko pa tudi pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju in »piercingu« ali med člani skupnega gospodinjstva pri souporabi predmetov za osebno higieno. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca. V Sloveniji je od leta 1998 cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, ki se je sprva izvajalo pred vstopom v šolo, od leta 2020 dalje pa se je priključilo ostalim obveznim cepljenjem v prvem letu starosti. Cepivo daje dolgotrajno zaščito, ki je najverjetneje doživljenjska.

Prof. dr. Mojca Matičič spomni, da so tudi »spolno prenosljive okužbe še vedno v porastu povsod po svetu, tudi v Sloveniji, in predstavljajo pomemben zdravstveni problem. Pogosto lahko potekajo brez značilnih bolezenskih znakov, kot so izcedek iz spolovila, pekoče in/ali pogosto mokrenje ali razjeda na spolovilu. Zato okuženi ne poiščejo zdravniške pomoči in okužbe ne zdravijo pravočasno, kar lahko privede do hudih, celo življenje ogrožajočih zapletov, do prenosa okužbe na spolnega partnerja ali partnerko ali do okužbe plodu oz. novorojenca. Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje omogočata hitro ozdravitev bakterijskih spolno prenosljivih okužb oziroma učinkovito obvladovanje virusnih  spolno prenosljivih okužb. Da bo dostopnost do ustrezne zdravniške pomoči čim enostavnejša in hitrejša, je z letošnjim letom uvedena pomembna novost: pregled v ambulanti za spolno prenosljive okužbe brez napotnice izbranega osebnega zdravnika. Seveda pa je v boju s tovrstnimi okužbami še vedno na prvem mestu njihovo preprečevanje – dosledno izogibanje tveganim spolnim odnosom in uporaba kondoma. Na voljo pa je tudi cepivo proti najpogostejši in rakotvorni spolno prenosljivi okužbi, humanemu virusu papiloma, ki je vključeno v nacionalni program cepljenja deklic, od letošnjega šolskega leta dalje pa tudi dečkov.«

Vse, ki so se kadarkoli izpostavili tveganju za omenjene okužbe, Komisija za AIDS poziva, da se testirajo.

Testiranje na okužbo s HIV ali z virusoma hepatitisa B in C je na voljo tudi pri izbranem zdravniku.

Anonimno brezplačno testiranje na HIV in virusa hepatitisa B in C je dostopno na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Izvaja se v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Več informacij tu

Samoplačniško testiranje na HIV, hepatitisa B in C ter na sifilis je na voljo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Več informacij tu

Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, Društvo informacijski center Legebitra v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvaja testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter testiranje na sifilis in gonorejo. Testiranja potekajo v Ljubljani in v desetih drugih krajih po Sloveniji.  Več informacij tu

Pregled in testiranje na spolno prenosljive okužbe se izvaja v dermatoveneroloških ambulantah po Sloveniji in v ambulanti za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Več informacij tu

»Testiranje na okužbo s HIV lahko izvedete tudi sami, v domačem okolju. Test za samotestiranje lahko kupite v lekarni. Pri nakupu testov za  samotestiranje na okužbo s HIV izven lekarn, iz drugih virov, ni jamstva za njihovo kakovost, za zanesljivost rezultatov (specifičnost, občutljivost) ter ponudnikovo pravilno shranjevanje in transport. V primeru pozitivnega izvida pri samotestiranju je nujen potrditveni test, ki ga lahko opravite na Kliniki za infekcijske bolezni ali v nekaterih drugih institucijah. Testi za samotestiranje na okužbo s HIV, ki izpolnjujejo zahteve iz zakona, so označeni z oznako CE, ki jo spremlja številka priglašenega organa. Opremljeni morajo biti  tudi s slovenskimi navodili.« opozarja prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dodatne informacije:

Komisija za AIDS je multidisciplinarno posvetovalno telo Ministrstva za zdravje, ki svetuje pri načrtovanju in izvajanju Strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV in preverja usmeritve in doktrino. V njej so predstavniki pristojnih ministrstev, strokovnjaki, s področja preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV, predstavniki civilne družbe in drugih zainteresiranih javnosti. Najnovejši podatki o okužbi s HIV bodo predstavljeni 29. 11. 2021 na strokovnem posvetu ob Svetovnem dnevu AIDSA. 

Poročila o okužbi s HIV  in okužbah s hepatitisi ter o spolno prenosljivih okužbah  so dostopna na spletnih straneh NIJZ.

Informacije o okužbah so dostopne tudi  na spletnih straneh https://www.spolnoprenosljiveokuzbe.si/  in https://aspo.mf.uni-lj.si/static/ASPO_new/#/ in https://hepy.mf.uni-lj.si/static/HEPY_new/#/.

Pojasnilo glede testov za samotestiranje: Skladno s tretjim odstavkom 53. člena Zakona o medicinskih pripomočkih promet na drobno z in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki za samotestiranje  na okužbo s HIV lahko opravlja le v lekarnah. Tovrstni testi morajo izpolnjevati zahteve zakona, s katerim so bile v slovenski pravni red prenesene določbe Direktive 98/79/ES o in vitro diagnostičnih pripomočkih. Označeni morajo biti z oznako CE, ki je skladna z omenjeno direktivo in štirimestno številko priglašenega organa s sedežem v Evropski Uniji, ki je ocenjevanje opravil. Testi morajo biti (33. člen zakona) opremljeni s slovenskimi navodili, v katerih je vsebina prevoda enaka izvirnemu navodilu za uporabo.

>

Obišči nas

Slomškova ulica 25
1000 Ljubljana