Deli Zanimivo

Mesec LGBTIQA+ zgodovine: GEJ

Mesec LGBTIQA+ zgodovine: GEJ

Mesec februar je mesec LGBTIQA+ zgodovine. Na DIH-u smo se odločile_i v tem času objaviti 8 člankov, ki obravnavajo vse identitete v tej kratici – lezbijke, geje, biseksualne, transspolne, interspolne, kvir in aseksualne osebe ter vse ostale identitete, ki so zajete pod +. Članki ne bodo nujno obravnavali zgodovine neke spolne usmerjenosti ali spolne identitete, ampak bodo zgolj predstavljali en kratek vpogled, zanimivost, zgodbo ali drug prispevek, ki naslavlja specifično spolno usmerjenost ali identiteto.

Dobrodošle_i k branju.

Beseda gej, ki se pogovorno že dlje časa uporablja kot samostalnik za označevanje istospolno usmerjenih oseb in kot pridevnik, je prišla v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika leta 2013 in leto kasneje še v Slovar slovenskega knjižnega jezika z drugo, dopolnjeno in deloma prenovljeno izdajo (gêj -a m (ȇ) moški, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola). Je sinonim besede homoseksualec s pripisanimi več slabšalnicami: hómič, buzaránt, búzi, péder, pederást, rítopik, pedêrčina in toplovôdar. Pogovorni jezik jih seveda pozna še mnogo več.

Gre za poslovenjeno obliko angleške besede gay, o njenem prvotnem izvoru pa si etimologi niso enotni. Morda izhaja iz frankovske besede gahi, ki je sorodna staronemški besedi wahi ‘lep’. Nekateri pa vidijo korenine še dlje, v gotski besedi gaheis ‘silovit’.

Zgodnje sledi najdemo v starofrancoski besedi gai (13., 14. stol.), ki je pomenila vesel, srečen, radosten, prijeten, očarljiv in se je v Provansi uporabljala predvsem v povezavi z viteško ljubeznijo in literaturo (v katalonščini ohranjen izraz gai saber pomeni umetnost ljubezenske poezije). Od tod se je beseda in njen pomen razširil v angleščino in druge jezike (starošpansko: gayo, portugalsko: gaio in italijansko: gajo). V 14. stol. je izraz pomenil tudi: dostojanstven, lep, čudovit, razkošen, bogat, okrašen, svetleč, bleščeč, svetel, živahen, lepo oblečen, z njim so označevali mdr. tudi plemenite gospe in odlične osebe.

V 16. stol. so se pomenom pridružili tudi že vezani na seksualnost, vendar ne nujno istospolno, npr. hedonističen in frivolen. V tridesetih letih 17. stoletja pa je začela beseda dobivati še bolj negativen prizvok in do 90. let 19. stoletja že označevala promiskuiteto (izraz gay house je pomenil bordel). V istem obdobju se začne izraz gay v Ameriki uporabljati kot sinonim za homoseksualnost, takrat so besedo uporabljali med seboj predvsem prostituti. Ta povezava naj bi izhajala iz izraza gay cat, s katerim so označevali mlade potujoče delavce/brezdomce (ti naj bi se kot cat ‘mačka’ smukali naokoli in opraskali, takoj ko so prišli v stik s kom, ter postali predrzni – gay, fresh. Viri navajajo, da naj bi bile homoseksualne prakse prej pravilo kot redkost znotraj te skupine, katere pripadnike naj bi pogosto zlorabljali in izkoriščali starejši klateži in potepuhi). Širša homoseksualna subkultura je izraz posvojila v 20. letih preteklega stoletja, ko se je uporabljal kot vrsta gesla ali šifra, desetletje kasneje so ga uporabljali že tudi v psiholoških besedilih, čeprav pogosto ni jasno, kdaj izraz ne pomeni lep, vesel ipd.

V splošni javnosti se je začel kot sinonim za homoseksualnost pogosteje pojavljati v 60. letih prejšnjega stoletja, kar so sprožili geji sami. Do takrat in tudi še kasneje je bil sicer pogostejši izraz homoseksualec_ka, ki pa danes ne velja več za korektnega, saj opominja na čase, ko je bila istospolna usmerjenost tretirana kot psihološka bolezen in kriminalno dejanje. Prav tako je ta izraz že zastarel in ne vsebuje emocionalne note istospolne privlačnosti (op.: besedo homoseksualen uporabljam, ko govorim o obdobju, ko je bila še aktualna).

Danes mladi uporabljajo v slabšalnem pomenu tudi besedo gej – za označevanje manj vrednih oseb ali stvari, dogodkov ipd.

Čeprav sodobna beseda gay/gej kot samostalnik v številnih tujih jezikih, kamor se je po večini razširila iz angleščine, označuje tako istospolno usmerjene moške kot ženske, pa v slovenščini označuje predvsem moške.

Danes sicer izraz še vedno najdemo uporabljen v starejših pomenih, predvsem v angleški literaturi, kje pa gre za anahronizem ali pogosto namerno dvoumnost.

Avtor: Nikola Pongrac

Viri:

>

Obišči nas

Slomškova ulica 25
1000 Ljubljana