Deli LGBTQIA+

Jenna Dick o kulturi draga

Jenna Dick o kulturi draga

Performans? Umetnost? Politično sporočilo? Pretiravanje v “ženskosti” rezervirano za homoseksualne moške? Lip-syncing in ples, ali osebno izražanje? Spolna identiteta, spolni izraz? Kaj je pravzaprav kultura draga?

O mitih in resnicah, o trenutni drag sceni v Sloveniji, o izzivih znotraj kulture draga in pomenu draga za prevpraševanje, razbijanje in preobračanje heteropatriarhata piše Jenna Dick, t.i. “baby drag”, ki jo lahko najdete na @missjennadick in je s svojo prijateljico in našo prostovoljko Tejo delila svoja razmišljanja, razumevanja in doživetja o kulturi draga v Sloveniji.

Kako izgleda trenutna drag scena v Sloveniji? 

V  Sloveniji imamo trenutno zelo živahno drag sceno, z izjemno talentiranimi dragicami. Vendar pa zaradi situacije s koronavirusom trenutno večina dejavnosti poteka preko spleta. Tukaj ne moremo mimo Dragoslavije, ki je trenutno največji online drag dogodek v Sloveniji. Enkrat mesečno na platformi Twitch poteka show v živo, v katerem se vrtijo videi, ki jih pripravijo dragice s področja bivše Jugoslavije, vsakič z drugačno tematiko. Slovenske dragice ustvarjamo tudi razne podcaste, online oddaje itd. Vse dragice smo aktivne na socialnih omrežjih, predvsem na Instagramu, v zadnjem času pa tudi na Tik-Toku. Od imen bi izpostavila Babsi Adler, ki je začetnica novega vala draga pri nas, zelo močni sta ljubljanska drag hiša House of Dynasty, katere začetnici sta Petra HD (prav tako voditeljica Dragoslavije) ter Plastika Dynasty in pa mariborska House of Vulva, ki jo sestavljajo Karmen Daš, Vera Vulva in Patricia Vulva. 

Kdo je Jenna?

Jenna je trenutno še t.i. »drag baby«. Z dragom sem se začela ukvarjati slabo leto nazaj, tako, da sem trenutno v fazi iskanja oziroma izgradnje svojega celostnega drag karakterja, svoje drag identitete. Je pa Jenna vsestranska umetnica, rada ustvarja, nastopa, producira in režira svoje videe, rada je seksi, zabavna in odštekana, je pa tudi intelektualka in aktivistka. Mogoče bi jo najboljše opisal pridevnik POSEBNA. Čeprav morda na prvi pogled deluje kot diva je v resnici popolnoma down to earth, rada pomaga, svetuje, izobražuje in odpira obzorja, tako sebi kot drugim.

Katere zaimke uporabljaš?

Ko sem v dragu, oziroma ko komuniciram kot Jenna uporabljam ženske zaimke, saj sem takrat v drugem karakterju igram neko vlogo. Ko nisem Jenna pa uporabljam moške. Tako je pri večini dragic, ko so v dragu uporabljajo ženske zaimke, sicer pa svoje osebne. 

Kako si začela z dragom in kako poteka tvoj proces?

Z dragom sem se začela srečevati takoj po tem, ko sem prišla na »gej sceno«. Imela sem prijatelje, ki so se ukvarjali z dragom, jih podpirala, pomagala pri nastopih, navijala zanje itd. Nisem pa v tistem obdobju nikoli razmišljala, da bi se tudi sama ukvarjala s tem. Želja, da bi to počela tudi sama je v meni začela počasi tleti, ko sem naletela na resničnostni šov RuPaul’s Drag Race. Takrat sem začela bolj poglobljeno razmišljati o samem dragu in o tem, da bi skozi to vrsto umetnosti lahko izrazila vse svoje talente, vse kar si želim početi. Nekako se mi je zazdelo, da me je moje življenje, izkušnje, stvari, ki sem jih počela (od modelinga, filmske in gledališke igranje, »influencanja«,…), da me je vse to nekako vodilo do draga in da lahko skozi drag vse to izživim, pokažem. Procesu bi morda raje rekla učenje in izgradnja karakterja. Pridobiti moraš vse potrebščine, kot so lasulje, visoke pete, obleke, ličila,… Naučiti se moraš ustvarjati svoje outfite (pa naj gre za to, da si sama šivaš obleke, si jih zrišeš in ti jih zašijejo drugi, uporabljaš »hot glue gun« ali pa da kupiš osnovne kose in jih potem krasiš, narediš nekaj posebnega, važno da ustvarjaš in čimveč narediš sama), stilizirati pričeske, uporabljati makeup,… Izgraditi moraš tudi svoj drag karakter, kaj so tvoje lastnosti, s čim se ukvarjaš, po čem te bodo ljudje poznali, si te zapomnili,…

Kako je drag kultura zate osebno pomembna oz na kakšen način vpliva na tvoje življenje?

Drag kultura zame predstavlja nek pobeg pred velikokrat ne preveč lepo realnostjo. Nek čaroben svet lepote, estetike, humorja in najpomembneje sprejemanja vseh in vsakogar. Drag je zame način, kako se lahko umetniško izražam in nekaj sporočam svetu. In ne nazadnje skozi drag lahko izrazim svojo ženskost, nek ženski naboj v sebi. Neko fantazijo biti ženska.

Kako je (zate), če je, lik povezan s spolno identiteto? 

Zame je lik Jenne bolj kot s spolno identiteto povezan z umetnostjo, z ustavrjanjem, z izražanjem same sebe. Ni toliko spolna identiteta, kot vrsta umetnosti, performansa. Vendar kljub temu Jenna zaseda nek pomemben del moje identitete, vendar spet bolj umetniške, kulturne kot spolne. Je pa tudi res, kot sem že zgoraj omenila, da lahko skozi drag kanaliziram žensko energijo v sebi in v tem neizmerno uživam.

Na kakšen način drag kultura prispeva k skupnosti?

Drag k skupnosti prispeva na več različnih načinov ter na več različnih ravneh. Prvo že, kot neka specifična, samostojna in samosvoja oblika umetnosti, ki vključuje celo paletno umetnosti (od ličenja, šivanja, oblikovanja pričesk, nastopanja, plesa, petja, igre,komedije…) oziroma je z njimi neločljivo povezana. Drag tudi razbija spolne stereotipe, premika meje, kaj je moško in kaj žensko, meša moške in ženske atribute, jih postavlja v nove kontekste in jih estetizira. Nekatere dragice se na primer ne brijejo, imamo t.i. bearded ladies, nekatere ne nosijo umetnih prsi in pri tem, določene še posebej poudarjajo in estetizirajo »flat chest«, imamo »bald queens«, ki so plešaste in to spet v močno estetiziranem pomenu,… Hkrati pa drag veliko dela na sprejetosti vseh »skupin« znotraj lgbtq+ skupnosti. Veliko se dela npr. na vključevanju trans oseb. Obstaja veliko dragic, ki so trans ženske in tudi trans moški. Ravno v letošnji sezoni v šovu RuPaul’s Drag Race tekmuje prvi trans moški in velja za velikega favorita za zmago. 

Na kakšne načine drag kultura nagovarja seksizem?

Nekaj načinov kako drag nagovarja seksizem je opisanih že v zgorajem odgovoru. Poleg tega drag potencira ženske lastnosti oziroma atribute, kar je lahko kritika na moška pričakovanja, kako naj bi ženska izgledala, po drugi strani pa poklon vsem ženskam. Poleg tega je drag tudi kritika objektivizacije žensk. Seveda vse dragice dajo veliko na svojo zunanjo podobo, da izgledajo brezhibno, venda morajo imeti tudi izdelano osebnost, persono in morajo nekaj početi, biti dobre v nečem, pa naj bo to ples, petje ali pa komedija itd.

Kakšne funkcije ima drag kultura za (mlade) LGBTQ+ osebe?

Identifikacija in sprejemanje različnosti. To da mladi vidijo, da so lahko sprejeti. Da ne rabijo biti stereotipno moški ali stereotipno ženski, da je vmeš še cela paleta razičnih odtenkov, to pa velja pri oblačilih, makeupu in tudi samih družbenih vlogah, ki jih igrajo. Da vidijo, da je za vsakogar prostor, samo upati si mora biti to kar je. Jaz velikokrat dobim kakšno lepo sporočilo od mlajših »oboževalcev«, da »svaka mi čast«, da upam biti drugačna v tej Sloveniji ali pa da jim kot closeted lgbtq+ ogromno pomeni, da vidijo, da taka oseba ustvarja, da si upa ali pa da preprosto obstaja. Drag ima tudi vzgojno vlogo že s svojimi vrednotami, ki jih zagovarja. Na primer, da je treba sprejemati vse in vsakogar ter da je v tej skupnosti vsak dobrodošel.

Kako popularizacija drag kulture vpliva na drag kulturo?

Popularizacija prinaša tako pozitivne, kot tudi negativne vplive na drag. Pozitivni so na primer, da se veča prepoznavnost draga v mainstreamu in sprejetosti draga kot oblike umetnosti. Dviguje se nivo in kvaliteta draga. Drag postaja iznajdljivejši, spektakularnejši, bolj konceptualen. Negativen vidik popularizacije pa je to, da se drag mestoma trudi biti všečen, ni več neke vrste upor ampak postaja poslušen. Delali bomo, kar bo ljudem všeč, pa tudi, če zaradi tega prihaja do vsebinske izpraznjenosti in podrejenosti določenim normam.

Kateri so izzivi znotraj drag kulture?

Eden od izzivov s katerimi se drag kultura sooča v tem trenutku je morda prav popularizacija, oziroma turbo populaizacija, saj popularnost draga trenutno narašča eksponentno. Kot sem že zgoraj omenila bo drag kultura, oziroma drag skupnost morala delati na tem, da ne bo poslušna main streamu in se mu ne bo prilagajala, oziroma uklanjala, ter da bo ohranjala aktivističen potencial in se zavzemala za pravice lgbtq+ skupnosti in ne bo postala zgolj še ena veja showbiznisa.

Miti o drag kulturi.

Eden od mitov je zagotovo ta, da se z dragom ukvarjajo samo homoseksualni moški. Temu še zdaleč ni tako. Res je, da geji v dragu prevladujejo,vendar pa se z dragom ukvarjajo tudi heteroseksualni moški, trans ženske, trans moški pa tudi hetero in homoseksualne ženske … Skratka v dragu je prostor za vsakega. Ljudje tudi pogosto mešajo drag, transseksualnost in transvestizem in ne vedo, da so to tri različne stvari. Nekateri ljudje na drag še vedno nočejo gledajo, kot na umetnost, performance ampak v nas vidijo spake, izprijence, ki hočejo demoralizirati družbo, »indoktrinirati mlade v lgbtq+ ideologijo« ali pa se preprosto ‘afnajo’.

S kakšno problematiko se ukvarja drag kultura v slovenski družbi?

V slovenski družbi drag še vedno ni toliko poznan, sprejet, tako, da se dragice še vedno ukvarjamo z veliko nestrpnosti, sovraštva, homofobije,… Poleg tega je trenutno, pod trenutno vlado in zaradi epidemije velik problem stradanje kulture. Dragice ne morajo nastopati, zato se, kot sem to že omenila vse seli na splet, to pa ni isto, izkušnja ni pristna, ne moreš se toliko družiti, pogovarjati, ipd.

Spraševala Teja Bakše

>

Obišči nas

Slomškova ulica 25
1000 Ljubljana