Priložnostni spolni odnosi niso več redek pojav, ampak del sodobnega intimnega življenja mladih (Claxton in van Dulmen, 2013). V magistrskem delu sem želela preveriti, kako razširjene so različne oblike priložnostnih spolnih odnosov med mladimi na prehodu v odraslost (18–29 let) v Sloveniji in s katerimi dejavniki so povezane. Posebej me je zanimalo, ali se vključevanje v takšne odnose povezuje z življenjskimi okoliščinami mladih, njihovimi stališči do spolnosti ter s tem, koliko pomena pripisujejo partnerskim razmerjem. Raziskava ponuja vpogled v to, kako mladi danes doživljajo bližino, spolnost, predanost in partnerska pričakovanja.
V raziskavi nisem preverjala le izkušenj mladih s priložnostnimi spolnimi odnosi, ampak tudi njihov pogled na partnerske odnose in spolnost. Uporabila sem dva kratka vprašalnika: prvi je meril, koliko pomena mladi pripisujejo partnerskim razmerjem – ali po njih hrepenijo ali jih bolj odklanjajo, drugi pa njihova stališča do spolnosti, na primer kako odprti so do spolnih odnosov brez predanosti (permisivnost), koliko spolnost povezujejo s čustveno bližino (povezanost) in koliko jo razumejo bolj kot sredstvo za zadovoljitev potreb (instrumentalnost). Poleg tega so udeleženke ocenile tudi, kako sprejemljive se jim zdijo posamezne oblike priložnostnih spolnih odnosov.
V raziskavi je sodelovalo 510 mladih na prehodu v odraslost, starih med 18 in 29 let, povprečna starost vseh udeleženk pa je bila 22,31 leta. Večino vzorca so predstavljale ženske, in sicer 79,4 %, moških je bilo 17,3 %, manjši delež pa so predstavljale nebinarne osebe oziroma posamezniki, ki se niso želeli opredeliti (graf 1). Med udeleženkami je bilo največ študentk (67 %), zato je rezultate smiselno razumeti predvsem v kontekstu študentk na prehodu v odraslost. Glede načina bivanja je 44,9 % udeleženk poročalo, da še živijo s starši, 38,2 % jih je bilo delno odseljenih od doma, 16,9 % pa popolnoma odseljenih. Največ udeleženk je imelo stalno prebivališče v Osrednjeslovenski regiji (43,7 %), sledila je Gorenjska regija (12,6 %), medtem ko so bile preostale regije zastopane v deležih med 4 in 8 %.
Rezultati so pokazali, da so izkušnje s priložnostnimi spolnimi odnosi med mladimi precej razširjene. Kar 84 % udeleženk je poročalo, da so bile vsaj enkrat vključene v vsaj eno izmed preučevanih oblik. Najpogostejša so bila situacijska razmerja, sledilo je kratkotrajno spolno obnašanje, nato prijateljstvo s koristmi in avanture za eno noč. Nekoliko redkejši so bili klici za spolne odnose, najmanj pogosto pa so udeleženke poročale o izkušnjah z odprtimi razmerji (graf 2).
Raziskava je pokazala tudi, da vključevanje v priložnostne spolne odnose ni povsem naključno. Pogostejše je bilo pri mladih, ki so živele bolj samostojno, pri tistih z bolj permisivnimi spolnimi stališči ter pri posameznicah z nižjim hrepenenjem po partnerskem razmerju. Nepričakovano pa se je pokazalo tudi, da je z večjim številom vključitev v PSO bilo povezano bolj izraženo stališče, da je spolni odnos najtesnejša oblika komunikacije dveh oseb, ki predstavlja povezovanje ter združevanje dveh oseb. Po drugi strani spol, odklanjanje partnerskih razmerij, stališče instrumentalnost in odobravanje PSO niso pomembno napovedovali vključevanja.
Priložnostnih spolnih odnosov ne moremo razumeti zgolj kot nekaj površinskega ali nepomembnega. Pri mnogih mladih so ti odnosi povezani tudi z življenjskim obdobjem, samostojnostjo, potrebami po bližini ter z načinom, kako razumejo spolnost in partnerske odnose. Prav zato je o teh oblikah odnosov smiselno govoriti odprto, brez moraliziranja in brez prehitrih sodb. Seveda pa je treba rezultate razumeti tudi previdno. Vzorec ni bil reprezentativen za vse mlade v Sloveniji, saj je v njem sodelovalo precej več žensk kot moških, prav tako je bil velik delež študentk. Zbrani podatki so temeljili na samoocenah, zato so nanje lahko vplivali tudi spomin udeleženk, osebna interpretacija vprašanj in pripravljenost za iskreno odgovarjanje. Kljub tem omejitvam raziskava ponuja pomemben vpogled v področje, ki je v slovenskem prostoru še vedno razmeroma malo raziskano.
Pripravila: Lea Arnejčič, mag. psih
Vir:
Arnejčič, L. (2025). Novodobne oblike romantičnih odnosov pri mladih na prehodu v odraslost: magistrsko delo [Magistrsko delo, L. Arnejčič]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=174098
Claxton, S. E. in van Dulmen, M. H. (2013). Casual sexual relationships and experiences in Emerging Adulthood. Emerging Adulthood, 1(2), 138–150. https://doi.org/10.1177/2167696813487181
Lea Arnejčič
