20 let parade ponosa
20 let parade ponosa
Da bi lahko razumele_i pomen parade danes, smo se obrnile_i na ljudi, ki so bili skozi različno dolgo zgodovino vključeni v vsebine in proces parade. Pomene parade nosimo, sooblikujemo in živimo vse_i s svojo aktivnostjo, s svojo udeležbo, s svojim obstojem. Pomeni parade variirajo in se med seboj razlikujejo v času, prostoru in osebnih biografijah. Zdi se, da se v grobem pomen parade loči na parado kot parti in na parado kot politični protest, obstajajo pa celo nestrinjanja o tem, da so parade današnjega časa sploh še politični protesti. Ne glede na številne vsebine parade in ne glede na raznolike pomene, ki jih paradi pripisujemo, so vsi centralni aspekti specifik parade politični. Političnost parade ponosa ni zgolj v pritiskih na politične reforme, ampak tudi, in predvsem, izzivanje dominantnih zatirajočih norm, kar se zgodi že prek akta vidnosti množične udeležbe LGBTQ+ oseb. Nobena oblika udeleženosti v vsebine parade ne uide političnosti. Osebno je politično.
Političnost parade ponosa ni zgolj v pritiskih na politične reforme, ampak tudi, in predvsem, izzivanje dominantnih zatirajočih norm, kar se zgodi že prek akta vidnosti množične udeležbe LGBTQ+ oseb. Nobena oblika udeleženosti v vsebine parade ne uide političnosti. Osebno je politično.
Pomen parade skozi čas
Najprej nas je zanimalo, kako se je pomen parade ponosa spreminjal skozi čas in kaj osebam pomeni danes.
“Ne glede na to, da se fokus parade ponosa in njenih sporočil, sloganov, političnega konteksta v določenem času in to, kako jo kot posameznice_ki in skupine osebno doživljamo – in z njimi pomen – spreminja, pa se pomen parade ponosa same za LGBTI skupnost ne spreminja veliko. Kot vemo imajo parade ponosa, kot jih poznamo dandanes svoj izvor v uporu v lokalu Stonewall Inn v New Yorku, kjer so leta 1969 LGBT+ osebe odločno rekle ne policijskemu nasilju. Tudi omenjen upor ni bil enkratni naključni dogodek – trajal je več dni, prav tako pa je imel katalizatorje v letih in drugih manjših uporih, ki so bili posledica ravnanja policije z LGBTI skupnostjo v javnih prostorih. Podobno, lahko v Sloveniji za svoj stonewallski upor štejemo t. i. protest z radensko kot odgovor na diskriminatorno ravnanje lokala Galerija do dveh gejevskih pesnikov.
Pomen parade ponosa je tako v prvi vrsti zelo političen, je upor in protest proti neenaki obravnavi in kršenju človekovih pravic ter svobode LGBTI oseb do tega, da smo lahko, kdor smo – tudi v javnih prostorih. Parada ponosa se je rodila kot upor in kot taka obstaja tudi danes in bo tudi v prihodnosti. Parada ponosa je tudi praznovanje lepote, moči in raznolikosti LGBTI skupnosti in naše kulture.
Evan Grm
Pomen parade ponosa je tako v prvi vrsti zelo političen, je upor in protest proti neenaki obravnavi in kršenju človekovih pravic ter svobode LGBTI oseb do tega, da smo lahko, kdor smo – tudi v javnih prostorih. Parada ponosa se je rodila kot upor in kot taka obstaja tudi danes in bo tudi v prihodnosti. Parada ponosa je tudi praznovanje lepote, moči in raznolikosti LGBTI skupnosti in naše kulture. Parada ponosa je zato hkrati tudi vesel in barvit dogodek, ki mu nepoznavalci zgodovine in družbe pogosto pravijo tudi “eksces”. Pogosto, predvsem izven LGBTI skupnosti. Pa tudi znotraj le-te seveda obstajajo nesoglasja glede tega, kako bi naj parada izgledala in kaj je njen pomen. V vsakem primeru pa se je pomembno zavedati od kod izvira. Parada ponosa je na nek način najbolj vizualna manifestacija LGBTI ponosa. Ni naključje, da so bili stonewallski upori tudi začetek organiziranega gibanja za pravice LGBTI oseb. Tako je tudi parade danes tista najbolj vidna in prepoznana točka na horizontu. Če poenostavimo, bi lahko dejale_i, da je seveda povsem razumljivo, da so bile prve parade ponosa v Sloveniji osredotočene na drugačne zahteve kot danes in so bile večinoma osredotočene na geje in lezbijke. Z leti in grajenjem skupnostim ter boljšim poznavanjem le-te se je to razširilo in postajalo vedno bolj raznoliko in vključujoče. Šele v zadnjih nekaj letih pa je zares videti reprezentacijo veliko različnih “identitet” znotraj skupnosti in plapolati trans, bi, pan, aseksualne in interspolne zastave. Za osebe, ki spadamo med omenjene in druge manj poznane podskupine je še toliko bolj pomembno, da se vidimo in prepoznamo v skupnosti in s tem, kot vizualni manifestaciji, tudi v povorki. Seveda je tako, da se nobena zastava ali skupnost ne pojavita iz nič ali naključno. Veliko dela je potrebno vložiti, da do tega sploh pride. Zato pa ti še toliko bolj ogreje srce, ko vidiš vznikati nove barve in nov ponos. Tudi to je velik del pomena parade ponosa. Sprememba, razvoj, razumevanje, spoznavanje, prepoznavanje, solidarnost, spoštovanje raznolikosti tudi znotraj skupnosti. Parada ponosa ima na ta način zelo pomemben element, ki ni le vidnost navzven, ampak tudi krepitev in proslavljanje skupnosti navznoter. Prav v tem vidimo tudi enega ključnih vidikov pomena parade ponosa danes in v prihodnosti.” (Evan Grm, TransAkcija)
Zame je bila politično najmočnejša v času okrog razprav o novem družinskem zakoniku, vsekakor pa se mi je zdel pomemben tudi poznejši obrat k večji vključenosti vseh marginaliziranih skupin, ne zgolj lgbt, saj so v bistvu korenine družbenega izključevanja iste.
Roman Kuhar
Parada ponosa poleg samega boja za enakost LGBTI-oseb in opozarjanja na neenak položaj LGBTI-oseb meni predstavlja tudi pogled nazaj na vse, kar je na področju že bilo doseženo in nekakšno praznovanje že prehojene poti. (Lana Gobec, Legebitra)
“Spreminjal se je tako osebno kot politično. Seveda pa je osebno tudi vedno politično. Osebno je bila prva parada tudi zame nekakšen izstop iz klozeta, predvsem zato, ker sem na odru skupaj s Tatjano Greif povezoval prireditev. Vse poznejše parade so imele zame osebno manj tega naboja, bolj sem se ukvarjal z organizacijo in izvedbo parade, osebni vidiki so ostajali v ozadju. Politično pa je parada zrasla iz nekakšnega grass-root protesta v nekoliko bolj institucionalizirane, čeprav še vedno aktivistične oblike manifestacije v najboljšem pomenu besede. Zame je bila politično najmočnejša v času okrog razprav o novem družinskem zakoniku, vsekakor pa se mi je zdel pomemben tudi poznejši obrat k večji vključenosti vseh marginaliziranih skupin, ne zgolj lgbt, saj so v bistvu korenine družbenega izključevanja iste.” (Roman Kuhar, soorganizator prve parade ponosa v Ljubljani)
Parada ima različen pomen v različnih državah. Predstavlja lahko tudi priložnost za prepoznavanje lastnih privilegijev in zavezo za delovanje v smeri zmanjševanja razlik.
Zgodovinska perspektiva v zvezi s parado ima mnogo pomembnih poudarkov. Zame osebno je relevantna transnacionalna perspektiva – kjer v nekaterih državah udeležba ali organizacija parade lahko pomeni za osebe smrtno nevarnost, tveganje doživljanja nasilja, diskreditacijo… v nekaterih pomeni številčen dogodek, ki je npr. pomemben tudi za samopromocijo podjetij (npr. v paradnem mesecu kavarne strežejo kavo v mavričnih skodelicah; na bankah visijo plakati s paradnimi slogani itd.). Parado sem doživela v številnih državah, in vsaka izkušnja je bila gotovo dragocena. A iz mojega vidika parada ni le dogodek, da skupnost ljudi, ki doživlja diskriminacijo in marginalizacijo, pokaže svoj ponos – je ali pa bi moral biti tudi priložnost, da vsi ostali prepoznavajo svoje privilegije; pokažejo, da so nosilci teh privilegijev in se aktivno zavežejo k zmanjševanju razlik – tudi tako, da hodijo v paradi. Tudi tako, da osebe (ali pa predvsem te), ki ničesar ne tvegajo, ki niso diskriminirane, hodijo v paradi, nosijo transparente, povedo, da se tudi oni ne strinjajo s tem, da nimajo vsi ljudje enakih možnosti izhodišč. (Ana Marija Sobočan, zaposlena na Fakulteti za socialno delo)
Iz mojega vidika parada ni le dogodek, da skupnost ljudi, ki doživlja diskriminacijo in marginalizacijo, pokaže svoj ponos – je ali pa bi moral biti tudi priložnost, da vsi ostali prepoznavajo svoje privilegije; pokažejo, da so nosilci teh privilegijev in se aktivno zavežejo k zmanjševanju razlik – tudi tako, da hodijo v paradi.
Ana Marija Sobočan
Aktualne problematike, ki jih je potrebno naslavljati v okviru parad
Še vedno so prisotni številni problemi in neenakosti, ki jih je v prihodnosti potrebno naslavljati, tudi v okviru parad.
Ne verjamem, da bo kdaj prišel čas, ko na paradi ne bo potrebno izpostavljati novih (ali spet starih) tem ali problematik, na katere je potrebno opozarjati in se zanje boriti. Gotovo so bile v preteklih letih med bolj izpostavljenimi teme pravica do zakonske zveze, pravice do družinskega življenja, poleg homofobije tudi transfobija … gotovo bo potrebno nasloviti še številne problematike kot pravice in vidnost LGBTQIA+ oseb z ovirami; vprašanja spolne usmerjenosti, identitete in izraza in državljanskih pravic / migracij; diskriminacije na ekonomskem, zdravstvenem in drugih področjih … (Ana Marija Sobočan)
Aktualne problematike vidim v vse bolj vidnem sovražnem govoru, od sovražnih komentarjev na socialnih omrežjih in grafitov do fizične diskriminacije LGBTIAQ+ oseb v javnosti. (Maja Šnuderl, soorganizatorka prve parade ponosa v Mariboru)
Aktualne problematike vidim v vse bolj vidnem sovražnem govoru, od sovražnih komentarjev na socialnih omrežjih in grafitov do fizične diskriminacije LGBTIAQ+ oseb v javnosti.
Maja Šnuderl
Aktualne problematike, ki jih je treba nasloviti, so številne, pa vendar je ravno zato pomembno, da jih vsako leto znova pretresemo in prioritiziramo. Aktualne problematike so tako po našem mnenju zelo dobro zajete v letošnjem uradnih zahtevah, ki jih je s pomočjo LGBTI organizacij v Sloveniji pripravilo Društvo Parada ponosa. Ko govorimo o zahtevah/pozivu, so te po navadi obrnjene navzven in k institucijam. Ali k splošni populaciji. To je seveda pomembno. Ne smemo pa pozabiti tudi, da moramo problematike naslavljati tudi znotraj skupnosti. In ravno tukaj imamo največji doseg ravno LGBTI organizacije. Če izpostavimo le nekatere izmed aktualnih problematik, ki se nam zdijo še posebej relevantne:
- Osveščanje o tematikah interspolnosti in takojšnja prepoved ne nujnih operacij na interspolnih dojenčkih in otrocih
- Ureditev pravnega priznanja spola za transspolne osebe in protokola medicinske tranzicije ter dostopa do zdravstvenih storitev za transspolne osebe
- Mednarodna zaščita za LGBTI osebe
- Decentralizacija programov/storitev za LGBTI osebe
- Nujna vključitev LGBTI tematik v izobraževalni sistem
- Socialnovarstveni programi, ki so dostopni vsem LGBTI osebam in usposobljen kader. Enako glede kadra velja tudi za izobraževalni sistem in zdravstvo.
- Intersekcijski pristop k vsem problematikam in proaktivno naslavljanje rasizmov, seksizmov, telesnega fašizma in norm na splošno – znotraj skupnosti
- Osveščanje in vključevanje tematik spolnega dela tako zunaj kot znotraj skupnosti
(Evan Grm)
Mislim, da morajo o tem odločati predvsem mlajše generacije, tiste_i, ki zdaj pripravljajo parado. Seveda so vse pojavne oblike družbenega izključevanja nekaj, kar bo verjetno vedno imenovalec tovrstnih parad, na čem pa bo fokus, pa je stvar odločitve skupnosti kot take – tako kot je bilo to tudi v »našem« času. Ne želim reči, da so parade generacijsko zamejene, zagotovo pa jim pečat pusti posamezna generacija ali generacije. (Roman Kuhar)
Seveda so vse pojavne oblike družbenega izključevanja nekaj, kar bo verjetno vedno imenovalec tovrstnih parad, na čem pa bo fokus, pa je stvar odločitve skupnosti kot take – tako kot je bilo to tudi v »našem« času.
Roman Kuhar
Ko govorimo o LGBTI-osebah in družbi je še vedno veliko neenakosti, zato tudi ne moremo izpostaviti samo ene ali dveh problematik, ki bi jih bilo potrebno naslavljati. Odločitev, kaj se bo izpostavilo je na strani organizatork_jev. Pomembno se mi zdi, da v sklopu parade izpostavimo, kar smo že dosegle_i. Izrazimo spoštovanje do tistih, ki so si in si še vsak dan prizadevajo za izboljšanje življenj LGBTI-oseb. Vsekakor pa je treba izpostaviti družbeno in pravno neenakost mavričnih družin, transspolnih oseb, interspolnih oseb … Nasilje in diskriminacijo, ki jo doživljajo LGBTI-osebe vseh starosti, veroizpovedi, političnih prepričanj, etničnih pripadnosti, družbeno-ekonomskega statusa … Pri tem pa nakazovati rešitve za odpravo diskriminacije in nasilja. (Lana Gobec)
Osebni in kulturni pomeni prispevajo k razumevanju LGBTQ+ protestne dinamike. V gibanjih se odražajo napetosti in nestrinjanja o političnih ciljih in strategijah, vsak boj pa je boj za bolj vključujoče in pravične strukture, vsak doprinos krepi LGBTQ+ skupnost.
Doprinos k paradi ponosa
Osebe in organizacije smo povabile_i, da opišejo svoj doprinos k paradi ponosa.
Tudi to je zelo široko vprašanje, na katerega lahko odgovorimo na treh nivojih. 😊 Najprej, k paradi ponosa doprinašamo prav vse_i posameznice_ki, ne glede na to ali pripadamo neki skupini ali organizaciji. Vsaka oseba je gradnik parade točno taka, kot je in ne glede na to če se naša mnenja ali politična prepričanja do neke mere razlikujejo. In ravno to je lepota povorke vedno znova.
Najprej, k paradi ponosa doprinašamo prav vse_i posameznice_ki, ne glede na to ali pripadamo neki skupini ali organizaciji. Vsaka oseba je gradnik parade točno taka, kot je in ne glede na to če se naša mnenja ali politična prepričanja do neke mere razlikujejo. In ravno to je lepota povorke vedno znova.
Evan Grm
Če govorimo o doprinosu, ki ga imamo kot ekipa TransAkcije, lahko rečemo, da je naš doprinos vedno ZELO TRANS, ZELO GLASEN IN ZELO JASEN. S ponosom prevzemamo tudi identiteto bolj drznih in tečnih aktivistk_ov na spektru udeleženk_cev tako same parade kot gibanja/skupnosti. Parado ponosa doživljamo kot dan, kjer smo lahko to, kar smo brez opravičevanja svoje nenormativnosti v vseh smislih. Prepričane_i smo, da parade je in mora ostati politična in v skladu s tem k njej tudi doprinašamo, tako vsebinsko kot fizično. Hkrati pa se vedno zavedamo in poudarjamo, da tudi znotraj trans skupnosti smo posameznice_ki zelo različne (tudi to je ena izmed stvari, za kar si zavzemamo – da je vsak lahko to kar je), tako da ne želimo predstavljati vseh trans oseb. Seveda pa imamo kot organizacija svoje vrednote in prepričanja, ki jim sledimo – tudi pri paradi.
Kako govoriti k doprinosu k paradi tistih, ki hodijo? Ta je kolektiven – parada je kolektivni dogodek z družbeno vlogo in je težko govoriti o doprinosu posameznice. Je pa na drugi strani vsakdo, ki hodi, posameznik ali posameznica – in vsakdo šteje; vsaka udeleženka in udeleženec povečujeta moč, vidnost in odtis, ki ga parada pusti.
Ana Marija Sobočan
Doprinos, ki ga imamo k paradi ponosa in paradnemu mesecu kot organizacija v sklopu svojega dela, pa vselej poskuša biti relevanten v odnosu do konteksta v danem trenutku. Na eni strani skušamo informirati in mobilizirati lokalno trans in LGBTI skupnost prek družabnih omrežij, vsako leto pa ob tem času pripravimo različne vsebine za obeležitev paradnega meseca. Te vsebine so zelo raznolike, saj služijo različnim namenom in pa interesom tako LGBTI oseb kot zaveznic_kov. Pogosto jih v duhu paradnega meseca naredimo v sodelovanju bodisi z Društvom Parada ponosa ali drugimi LGBTI organizacijami. V smislu vsebine vidimo kot svoj doprinos predvsem teme, povezane s transspolnostjo, ampak ne izključno. Pomembno se nam zdi naslavljati tiste teme, ki pogosto izvisijo, a so zelo pomembne – tako smo naprimer lani sodelovale_i pri organizaciji in izvedbi večera Kvir odtenki debelosti, ki je bil sestavljen iz performansa oz dveh in pogovora.
Vedno si prizadevamo, da je naš doprinos relevanten in aktualen, pri tem smo rade tudi kreativne_i. V letošnjem juniju tako pripravljamo 2 dogodka in nekaj zelo kul kvir produktov – eden je igra LGBTI spomin, sestavljen iz zastav LGBTI skupnosti, drug pa so nove nalepke. Naš junijski doprinos lahko vidite tukaj! (Septembrske aktivnosti ob sami paradi pa naj zaenkrat ostanejo skrivnost!)
(Evan Grm)
Legebitra je od samih začetkov parade v Ljubljani aktivno sodelovala in soustvarjala Ljubljansko parado ponosa, odkar se je z namenom organizacije vsakoletne Parade ponosa ustanovilo temu namenjeno društvo, pa se vključujemo in sodelujemo pri kakšnih aktivnostih v sklopu paradnega tedna, ki sovpadajo z aktivnostmi in poslanstvom Legebitre. (Lana Gobec)
Ah, o tem naj presoja zgodovina. Bil sem del organizacijske ekipe od prve do osme, morda devete parade, potem so to prevzeli mlajši. Neki novi klinci, kot bi rekel Balašević. (Roman Kuhar)
Lansko leto je bila parada ponosa prvič organizirana v Mariboru, v letošnjem letu pa bo parada prvič tudi na Koroškem. V nadaljevanju sledita izjavi organizatork_jev parad izven Ljubljane, ki prikazujeta, kako vidijo svoj prispevek in pomen širitve parad v druge dele Slovenije.
Svoj doprinos k paradi ponosa vidim v udeležbi parade ponosa in od lanskega leta kot prostovoljka pri organiziranju parade ponosa v Mariboru.(Maja Šnuderl)
Skozi organizacijo prve koroške Parade ponosa, prvega Prajda na slovenskem podeželju, je Parada v mojih očeh dobila povsem nove pomene, neke nove razsežnosti. Zame se bo prvič zgodila doma. Prvič jo bom doživela med ljudmi, ki jih poznam. Na cestah, kjer sem odraščala. In začela sem dojemati, kako pomembno je, da se zgodi ravno tu. Kako pomembno je, da se moje pravice, varnost, svoboda izražanja, dostojno življenje — ne zgodijo le v prestolnici in končajo čez obvoznico. Bolj kot kdaj prej čutim, da je Parada protest. Kako zelo protest je. In to me spomni na vsa prva čustva, tista osnovna izhodišča za moj — in naše in mnoge druge — boje: jeza, strah, sram. Še vedno in spet in spet.
En izmed prvih projektov, ki smo ga zgradile, je bil #zakaj parada. Odprta platforma za anonimno zbirko izpovedi o tem, zakaj se ljudem zdi pomembno, da Parado pripeljemo tudi na podeželje. Ko razmišljam o svojih razlogih, svoji #zakaj paradi, mislim nase deset, petnajst let nazaj.
Razmišljam o otroku, podvrženemu stereotipom in diskriminaciji, preden se je zavedal, kaj ti koncepti sploh pomenijo. O najstnici, ki so ji rekli “upornica”, ker je razmišljala “drugače”; o najstnici, ki je prevzela to isto uporniško identiteto, da bi se lahko čutila kot del nečesa — četudi le kot opozicija.
Razmišljam o dijakinji, ki je skrivala prvo punco pred svojimi liberalnimi, odprtimi, ljubečimi starši, ker je vedela, da se sprejetost in naklonjenost končata na pragu doma. Razmišljam o tem, kako moja izkušnja ravno zaradi vse te ljubezni ni bila zelo težka, in o tem, da to ni realnost za vrati mnogih sosednjih hiš. Bizarno je pomisliti, da imam srečo.
Razmišljam o skrivanju v temnih kotičkih gozda in pozabljenih ulic, zmenkih vedno po temi. O vseh pesmih, v katerih sem spreminjala zaimke, ko sem jih brala na glas. O držanju za roke. Prvič sem se z žensko držala za roke kot študentka v svojih dvajsetih. Čutilo se je kot protest.
Ne morem, da ne razmišljam o vsem tem, ko mislim na Parado ponosa. Ker moje — naše — delovanje korenini najprej v osebni izkušnji. Dejstvu, da bi mi bilo lažje, če bi takrat nekoč imela možnost skupnosti, ki jo lahko najdem — in v kateri se lahko najdem. Prostor za biti malo bolj jaz, kot pa mi je bilo dovoljeno biti.
Zato Parada. Ker veliko razmišljam o tem, kdo bi bila danes, če bi imela to priložnost. In da zagotovim, da v kraju, ki mu pravim dom, zanjo nihče več ne bo prikrajšan.
(En vokal Koroške Pride)
Kako boste sooblikovali (ali kakorkoli drugače živeli vsebine) parade v prihajajočih letih?
Organizacije in posameznice_ki bodo tudi v prihodnosti sooblikovale_i parade preko aktivne udeležbe in vključevanja v aktivnosti.
Tako, da se jih bom še naprej udeleževal.
Roman Kuhar
Kot do sedaj, se je Legebitra pripravljena vključevati v aktivnosti, ki sledijo našemu poslanstvu in viziji.
Lana Gobec
Tudi to leto sem kot prostovoljka del organizacijske ekipe za parado ponosa v Mariboru. Zaradi posledic pandemije COVID-19 bo sama parada ponosa prestavljena na drug mesec, vseeno pa pripravljamo raznolik program za mesec junij. Kolikor bom lahko pa se v prihajajočih letih želim udeleževati parad ponosa. (Maja Šnuderl)
Poleg tega izpostavljajo tudi pomembnost posluha za potrebe skupnosti in ustrezno odzivanje nanje.
Upamo, da tako kot do sedaj. In še boljše! 😊 V glavnem pa tako, da spremljamo aktualno lokalno/globalno dogajanje in potrebe skupnosti in se odzivamo na to po svojih najboljših močeh. Vsebine, ki jih prispevamo so vsebine, ki izhajajo iz vrednot in ciljev TransAkcije, ki jih vselej skušamo čim bolje udejanjati, v tem kontekstu tako, da so usklajene z okvirom parade. In tako bo tudi v prihodnje. Pomembno pa se nam zdi, da se vse_i skupaj zavedamo, da se vedno znova učimo, kako biti pri svojem delu še boljše_i, ne le v sami kakovosti, ampak tudi pri poslušanju, sodelovanju in fleksibilnosti.(Evan Grm)
Nekje sem zasledila pomembno sporočilo: kako veš, kdaj si zaveznik LGBTQIA+ skupnosti (ang. “ally”)? Zaveznik ni identiteta, ki si jo lahko sama pripišem – zaveznik je identiteta, ki ti jo mora pripisati skupnosti, članice in člani skupnosti, ki ji želiš biti zaveznik.
Ana Marija Sobočan
Nekje sem zasledila pomembno sporočilo: kako veš, kdaj si zaveznik LGBTQIA+ skupnosti (ang. “ally”)? Zaveznik ni identiteta, ki si jo lahko sama pripišem – zaveznik je identiteta, ki ti jo mora pripisati skupnosti, članice in člani skupnosti, ki ji želiš biti zaveznik … v tem smislu verjamem, da je za vsako sooblikovanje pomemben tudi posluh glede tega, kaj so potrebe, ter odzivanje na situacije, četudi na videz ne pomembne, ali le medosebne, kjer odziv lahko vpliva na spremembe. Glavno sporočilo pri tem je: nikoli odnehati. (Ana Marija Sobočan)
Spomini in anekdote
Za zaključek smo zbrale_i nekatere najljubše spomine in anekdote, ki jih imajo ljudje iz dosedanjih parad.
O tem sem že večkrat govoril in tudi pisal. Bilo je veliko tega – od živčnih vojn tik pred dogodkom, ker ni bilo jasno, ali bo glavna nastopajoča zvezda prišla pravočasno na oder ali ne, do mikrofonov, ki so se ugašali v najbolj ključnih trenutkih, do godbe na pihala, za katere še danes ne vem, če so res vedeli del katere parado so, pa govorniki, ki so jih užalili govorniki pred njimi in zato niso hoteli na oder in tako naprej. Ampak nič ne bo nikoli preseglo občutka prvih parih metrov prve parade, ko smo se podali na »obvoznico mimo nestrpnosti«. Ozrl sem se nazaj, videl ljudi, ki hodijo v koloni, ujel nekaj nasmejanih obrazov in nekaj tistih s cmokom v grlu, kakršnega sem imel tudi sam: uspelo nam je! Zgodilo se je! Prva parada, prvič marširamo po Ljubljani … vem, da je kliše, a zame nikoli več ni bilo enako in tako čustveno, kot tisti petek, 6. julija 2001. (Roman Kuhar)
Ampak nič ne bo nikoli preseglo občutka prvih parih metrov prve parade, ko smo se podali na »obvoznico mimo nestrpnosti«. Ozrl sem se nazaj, videl ljudi, ki hodijo v koloni, ujel nekaj nasmejanih obrazov in nekaj tistih s cmokom v grlu, kakršnega sem imel tudi sam: uspelo nam je!
Roman Kuhar
Med najljubšimi spomini iz dosedanjih parad:
- Podpora angleške ambasadorke in drugih diplomatinj_ov, ki so se udeležile_i same parade ponosa v Mariboru.
- Nastop performerke_ja Chiyo Gomes na paradi ponosa v Ljubljani
(Maja Šnuderl)
Tukaj sem povprašal_a še Linn in Leo.
Linn pravi, da je imel več takšnih močnih momentov. Eden je bil zgoraj omenjen performans oziroma večer Kvir odtenki debelosti, ker se mu je vtisnil v spomin tudi zelo osebno, saj je nastopal, predvsem ker je tema tako nenaslovljena, fatphobia pa tako vseprisotna, tudi v skupnosti. Kot momenta iz same parade pa se najbolj spominja dveh vtisov: enega si pravzaprav deliva, saj gre za moment oz. več njih, ko smo pri TransAkciji prvič naročile_i večje število trans in nebinarnih zastav, ki smo jih pritrdile na zelo visoke, a lahko kovinske palice, s čimer so trans zastave s svojo številčnostjo in višino prvič postale tako vidne, z njimi pa tudi me_i. Drug najljubši občutek oziroma opažanje pa Linn predstavlja dejstvo, da si ljudje vedno več drznejo – ne le politično, ampak tudi vizuelno – in ravno to kaže, da se odpira prostor za našo avtentičnost in raznolikost.
Lea kot svoj najmočnejši spomin opisuje razliko, ki jo je občutila v samo treh letih – od takrat, ko je povorko opazovala z balkona s svojimi otroki in še ni čutila, da se ji lahko pridruži, čeprav je vedela, da je trans – do momenta 3 let kasneje, ko glasno in ponosno sodeluje na vseh paradah. (Evan Grm)
Parada ponosa me zanima kot etnografska kurioziteta, ki je tudi analitično zanimiva, saj se zdi kot narobe obrnjen sram. Je seksi in atraktivna in jo je veselje doživeti, tako kot sicer še marsikatero etnografsko kurioziteto. In to je to :) (Bogdan Lešnik, profesor na Fakulteti za socialno delo in eden od začetnikov LGBT gibanja v Sloveniji)
Najmočnejši spomini so gotovo povezani z dogodki v tujini, v mestih kjer ima parada dolgo tradicijo in velik vpliv – in tu se spominjam občutkov doživljanja moči, raznolikosti, sprejemanja : vpliva množice, ki je brezštevilna in ki je predvsem tudi neverjetno raznolika, svobodna. (Ana Marija Sobočan)
Performans pojavnosti LGBTQ+ skupnosti vedno temelji na uporu proti življenju v senci heteronormativnosti. Performansa političnosti in partija se med seboj ne izključujeta in si ne nasprotujeta. Integriranost in komplementarnost performansov prinaša radost in praznovanje v agendo progresivnih političnih sprememb. Parti kot protest ali protest kot parti je vabilo k novim možnostim in priložnostim, je ustvarjanje izkušnje drugačnega sveta, alternativnih zgodb in prostora za osvobajajoča izkustva.
Članek pripravili Teja Bakše in Alja Kopinič.