Mesec LGBTIQA+ zgodovine: Mogoče si nekje na spektru aromantičnosti, če…

Ugotoviti, da je tvoja romantična usmerjenost nekje na spektru aromantičnosti je lahko precej težko, še posebej zato, ker smo pogosto zmedene_i glede tega, kaj “romantična privlačnost” sploh pomeni. Osebe, ki čutijo romantično privlačnost, jo namreč težko opišejo, saj “enostavno čutiš”, osebe, ki je ne čutijo, je pa pač … ne čutijo.

Osnova za razmišljanje v to smer je razlikovanje med romantično in spolno usmerjenostjo. Spolna usmerjenost se nanaša na to, do katerih oseb čutimo spolno privlačnost, romantična pa na to, do katerih oseb čutimo romantično privlačnost, oziroma v koga se zaljubljamo. Razliko najlažje razumejo osebe, pri katerih se ti dve privlačnosti ne skladata, na primer;

  • Vita je homoromantična in biseksualna. Spolno privlačnost čuti do oseb več kot enega spola, zaljublja se pa samo v osebe njenega spola.
  • Jan je aseksualen in heteroromantičen. Spolne privlačnosti ne čuti do nikogar, zaljublja pa se samo v osebe drugega spola.
  • Saša je aromantična_en in panseksualna_en.  Spolno privlačnost čuti do drugih ljudi ne glede na spol, ne zaljublja pa se v nikogar.

Možnih kombinacij, oseb in identitet je seveda nešteto.

Odsotnost romantičnih čustev v odnosih je izredno stigmatizirana. Od rojstva nas učijo, da naj bi bil iskati in najti romantično razmerje primarni cilj življenja. Z osebo, s katero smo v romantičnem razmerju, moramo želeti početi vse, ta odnos mora biti monogamen, in ga moramo postavljati pred vsemi ostalimi odnosi, ki jih imamo. Tej normi rečemo amatonormativnost. Poleg tega, da izključuje vse aromantične osebe, postavlja škodljive norme tudi za vse ostale osebe, razmerja in prijateljstva. Več o amatonormativnosti najdeš tu, tu, in tu.

Prav zaradi amatonormativnosti je težko ugotoviti, ali se tvoja romantična usmerjenost nahaja na spektru aromantičnosti, saj naj bi bila izkušnja romantične ljubezni centralna in naravna za vse osebe. Zato smo tu zbrale_i nekaj pogostih “znakov”, izkušenj in misli, ki so skupne velikemu številu oseb, ki se identificirajo na spektru aromantičnost.

  1. Ko si našel_a besedo “aromantičnost”, se ti je zdelo, da ti je nekaj končno “kliknilo”.
  2. Ko si odkril_a koncept aromantičnosti, si se počutil_a olajšano, svobodno, srečno, ali bolj podoben_a sebi.
  3. Težko ti je določiti razliko med romantičnimi in prijateljskimi čustvi.
  4. Nikoli se nisi zaljubil_a, ali nisi prepričan_a, če si bil_a kdaj zaljubljen_a.
  5. Dvomiš, ali zaljubljenost in romantična ljubezen sploh obstajata, ali gre samo za kulturne konstrukte.
  6. Romantičnost ti je dolgočasna, nadležna ali vznemirjujoča v fikciji, tudi, ko je kakovostno napisana.
  7. Nekoč si mislil_a, da zaljubljenost pomeni, da nekoga zelo občuduješ, ali si želiš biti njena_gova prijatelj_ica.
  8. Po navadi si se zavestno odločil_a, v katero znano osebo si zaljubljen_a, ker so to počele_i vse_i. Potem si pozabljal_a, v koga naj bi bil_a zaljubljen_a.
  9. Če nisi aseksualen_a, se ti zdi prijateljstvo z ugodnostmi (“friends with benefits”) idealno razmerje.
  10. Težko se poistovetiš, ko se tvoje_i prijatelji_ce pogovarjajo o svojih romantičnih razmerjih in čustvih.
  11. Zaljubiti se se ti ne zdi pretirano zanimivo.
  12. Ni ti jasno, zakaj ljudje počnejo nerazumne, pretirane geste v imenu ljubezni.
  13. Ni ti jasno, zakaj bi si želel_a dolgoročnega romantičnega razmerja z nekom, če te ta oseba spolno ali estetsko privlači.
  14. Ali pa na abstraktni ravni razumeš te zadeve, vendar se ne moreš poistovetiti.
  15. Romantičnih razmerij si ne želiš, ali ti niso kaj posebnega.
  16. Romantično razmerje se ti zdi bolj kot neka obveza, ali nekaj, kar “naj bi počel_a”, kot pa nekaj, kar te navdušuje.
  17. Če si bil_a v romantičnih razmerjih, je bil_a tvoj_a partner_ica vedno bolj zainteresiran_a za geste, ki izražajo romantično ljubezen.
  18. Do romantičnih razmerij si ravnodušen_a, kar je veliki večini ljudi okrog tebe povsem nerazumljivo in bizarno.
  19. Pogosto si čutil_a, da svoji_emu partnerki_ju nekako ne moreš vračati čustev, čeprav si si to želel_a. Neredko si zaradi tega čutil_a krivdo ali sram.
  20. V romantičnem razmerju se počutiš zadušeno, živčno ali omejeno, ne glede na to, da ti je oseba zares všeč in ni ničesar narobe naredila.
  21. Od koncu zadnjega romantičnega razmerja si se počutil_a predvsem olajšano.
  22. Veliko bolj te navdušuje novo prijateljstvo, kot zaljubljenost.
  23. Super se ti zdi ideja, da bi se poročil_a in živel_a z najboljšo_im prijateljico_em, ne glede na to, da nisi zaljubljen_a.
  24. Ob petkih zvečer bi se raje družil_a s prijatelji_cami, kot šel_a na zmenek.
  25. Veliko bolj si želiš najboljšo_ega prijateljico_a, kot pa romantično razmerje.
  26. Osvajanja ne opaziš, ali pa ti daje občutek ogroženosti / nelagodja.
  27. Včasih kdo misli, da osvajaš neko_ga, ko pa si bil_a samo prijazen_a.
  28. Veš, ali je nekaj romantično, ali ne, ker si se naučil_a; romantičnosti same po sebi ne prepoznaš intuitivno.
  29. Ko počneš romantične stvari (besede, geste ipd.), se počutiš, kot da slediš nekemu vnaprej pripravljenemu načrtu.
  30. Ko razmišljaš o idealnem razmerju, po navadi ugotoviš, da je idealno razmerje močno prijateljstvo.
  31. Težko si predstavljaš, da bi te romantične aktivnosti in geste zanimale.
  32. Zdi se ti, da te bližnje_i prijatelji_ce lažje razumejo in poskrbijo za tvoje čustvene potrebe, kot romantične_i partnerke_ji.
  33. Raje bi objemal_a, se crkljal_a in izražala čustveno intimnost z vsemi prijatelji_cami, kot pa samo z eno osebo.
  34. Izogibaš se prostorom, kjer bi te lahko kakšna oseba osvajala, in sovražiš pogovore o ljubezni in tem, ali si si “že našel_a neko_ga”.
  35. Ni ti jasno, zakaj ljudje uživajo v romantičnih zgodbah.
  36. Prednosti poroke vidiš predvsem v finančnih, stanovanjskih in družbenih vidikih; zdi se ti, da zaljubljenost ni tako bistven del.

Kako identificiramo lastno spolno in tudi romantično usmerjenost je seveda individualna stvar in je ne moremo določiti na podlagi zunanjih kriterijev, vendar je možno, da ti, če se prepoznaš v večini navedenih stavkov, aromantična skupnost lahko ponudi razlago ali razjasnitev, kot tudi tolažbo in povezanost.

Za mnoge aromantične osebe je bilo odkritje koncepta aromantičnosti prvi znak, ki je opisoval naša čustva in načine izražanja ljubezni, ne da bi bil zraven prizvok, da je nekaj hudo narobe s tem. Prvič lahko govorimo o romantični usmerjenosti, ki je resnična in vredna, namesto o tem, da smo brez čustev, hladne_i, površne_i ali ravnodušne_i do drugih ljudi.

Znotraj LGBTQIA+ aktivizma je zelo pogost poudarek na tem, predvsem v bolj asimilacijskih strategijah, da LGBA osebe čutijo romantično privlačnost na isti način, kot heteroseksualne osebe, kot da bi bil to pogoj za sprejetost v družbi; “love is love”, “same love, same rights”, in kot precej neviden del skupnosti se nas pogosto pozabi in izključuje, ljudje se sprašujejo, ali sploh spadamo v LGBT+ skupnost … Vendar nujno rabimo skupnost in informacije, da se opolnomočimo in postanemo glasnejše_i. Naloga vseh nas je, da smo boljše zaveznice_ki, da se informiramo o amatonormativnosti in o tem, kako zaznamuje naša življenja, saj poleg očitne škode, ki jo dela aromantičnim osebam, diskurz o odsotnosti romantične privlačnosti odpira veliko vrat za kritično razmišljanje – o monogamiji, cenjenju prijateljstev, kritike do zakona kot institucije, platonskih odnosih in veliko več.

Ta članek nikakor ne opisuje vsega, kar bi lahko, saj je spekter aromantičnosti zelo širok, različnih oblik razmerij pa je še več, in ni besed, ki bi natančno opisovale izkušnje cele skupine ljudi, vendar te vabimo k tem, da prebereš in raziščeš več; nekaj možnih virov najdeš tu (nekateri so tudi viri, iz katerih smo črpale_i informacije za ta članek):