Deli Novice

Roza trikotniki : Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta

Roza trikotniki : Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta

Pierre Seel je eden redkih gej moških, ki je preživel holokavst in javno delil svojo izkušnjo. Opisal je svoj prihod v koncentracijsko taborišče Schirmeck-Vorbrück, 13. maja 1941. Ko so ga aretirale_i zaradi njegove homoseksualnosti v nacistično okupirani Franciji, je bil Seel zaslišan in mučen (tako hudo, da sem se odločil, da tega v članku ne bom podrobneje opisal) – vse to še preden je dopolnil 18 let.

Danes, 27. januarja, obeležujemo dan spomina na žrtve holokavsta. Pri spominjanju tega, na žalost, prepogosto ignorirano kvir žrtve.

Dandanes se kvir osebe borimo za socialno sprejemanje, bolj dostopno medicinsko in pravno tranzicijo, pravico do posvojitev, porok, in včasih se je dobro opomniti, da je bila v mnogih evropskih državah še 50 let nazaj homoseksualnost ilegalna.

Nacizem je targetiral kvir osebe, še posebno gej moške. Med drugo svetovno vojno jih je bilo, po ocenah, ubitih do okoli 10.000, dodatnih 100.000 pa aretiranih. Žal točne številke ne bodo nikoli znane. Aretacije in kasnejše mučenje ter uboji so bili izvedeni na podlagi člena 175, Nemškega kazenskega zakonika, ki je kriminaliziral: “Nenaravno spolno dejanje, storjeno med osebami moškega spola” Definicija “nenaravnega spolnega dejanja” je bila nejasna, zaradi tega si jo je SS1 in Gestapo2 lahko razlagal po svoje. 175. člen ni bil toliko razširjen na lezbična razmerja, saj Heinrich Himmler, poveljnik SS, v ženskah “ni videl grožnje svojim idealom”. To ne pomeni, da v koncentracijskih taboriščih ni bilo lezbijk in biseksualk, le da jih je bilo veliko manj.

Ob vstopu v taborišče so homoseksualci dobili svoje uniforme z našitkom – roza trikotnikom, obrnjenim navzdol. Tudi znotraj taboriščnega zaporniškega sistema so obstajali družbeni sloji in oznaka roza trikotnika te je avtomatsko potisnila na dno piramide.  Druge_i jetnice_ki niso smele_i niti govoriti s “toplim sranjem” taborišča, kot so jih poimenovale_i.

Če so oficirji, zaposleni v taborišču, videli kako “nenaravno spolno dejanje“ v javnosti, so nemudoma kaznovali akterje. So pa nekateri na položajih prejemali redne obiske zapornikov, s katerimi so skrivaj spolno občevali. Fantje so se sami potegovali za ta mesta, saj so v zameno za seks dobili lažje delo in več hrane. 

Nepresenetljivo je, da kvir osebe, ki so holokavst preživele, še dolgo niso javno delile svojih izkušenj. Prvo javno pričevanje, s strani Josefa Kohouta se je zgodilo leta 1972.

Kvir osebe so bile terorizirane tudi po vojni. 175. člen je namreč ostal prisoten v Vzhodnji Nemčiji do leta 1967, v Zahodni Nemčiji pa do leta 1969. Po vojni, kvir osebe niso bile priznane kot žrtve nacističnega preganjanja. Nekatere_i ameriške_i in britanske_i odvetnice_ki so celo zahtevale_i, da homoseksualci, obsojeni po 175. členu, po izpustitvi iz koncentracijskih taborišč prestanejo celotno zaporno kazen in mnogi so bili v to prisiljeni. Šele leta 2002, torej skoraj 60 let po koncu druge svetovne vojne, se je nemška vlada uradno opravičila LGBTIQA+ skupnosti.

Malokrat se pogovarjamo o grozotah, ki so jih naše_i predhodnice_ki v skupnosti doživljale_i med drugo svetovno vojno. Vendar so pomembne za razumevanje našega političnega položaja in poznavanje boja, ki je bil (in je še) potreben. Pred 80 leti so nas ugrabljale_i, mučile_i, ubijale_i. Danes pa imamo v Sloveniji uzakonjene istospolne poroke, omogočeno darovanje krvi za MSM3 in parade ponosa. Boj za sprejetost žal še ni končan. Smo pa na bistveno boljšem položaju.

Iz srca hvala vsem, ki so bile_i pogumne_i pred nami.

Gašper Žerjal

1: SS: okrajšava za Schutzstaffel (nemško: »zaščitni ešalon«), elitni korpus v črnih uniformah in samoopisani »politični vojaki« nacistične stranke.

2: Gestapo: okrajšava od Geheime Staatspolizei (nemško: “tajna državna policija”), politična policija nacistične Nemčije.

3: MSM: moški, ki seksajo (tudi) z moškimi

__________________________________

VIRI:
Heger, Heinz,: Možje z rožnatim trikotnikom: Poročilo homoseksualca o svojem zaporništvu v koncentracijskih taboriščih 1939-1945, ŠKUC, 2022, Ljubljana
Kaitlyn McKnight: Homosexuality and the Holocaust,https://wagner.edu/holocaust-center/homosexuality-and-the-holocaust/, Posted in Featured, LGBTQ on Nov. 29, 2017, Wagner College, povzeto 26. 1. 2023   
Andrea Carlo: Why It Took Decades for LGBTQ Stories to Be Included in Holocaust History, https://time.com/5953047/lgbtq-holocaust-stories/   Time, 7. 4. 2021, povzeto 26. 1. 2023

>

Obišči nas

Slomškova ulica 25
1000 Ljubljana