Zakaj praznovati ženske?
Dan žena niso rože, niti sladkarije ali boni za wellness storitve. Po mojem mnenju je to opomnik: naj se praznuje žensko. Ne glede na to kdo si ali kakšen spolni organ imaš med nogami.
Že res, da je praznik žensk skozi zgodovino nastal iz priborjenih pravic, ki jih nekoč, zaradi izrazito podrejenega družbenega položaja in nefalusnega spolnega organa, nis(m)o imele. A menim, da je danes čas, da se dan žena praznuje drugače.
Ženska nikakor ni zgolj bitje z vagino. Ženska je sprejemanje, povezovanje, sodelovanje. Krog. Valovanje. Umetnost, mehkoba, sočutje. Ženska je harmonija sobivanja. Iz ženske se rodi novo življenje. Če kdaj, menim, da je zdaj čas za takšne novosti, ki so človeku prijazne. Ljubeče. Vse to je ženska energija, ki je prisotna v vsakem čutečem bitju.
Žal je zgodovinski boj v nekaterih ženskah še danes zapisan tako boleče, da bi tako imenovani nasprotni spol najraje kar izbrisale z obstoja. A že s takšnim poimenovanjem je jasno, da gre za zastarele in človeštvu ne ravno koristne vzorce. Eni druge ali ene druge v resnici potrebujemo. Tudi, če (si) tega ne priznamo. Predvsem pa je bilo dovolj izločanja enih ali drugih. Tega bi se do zdaj res že lahko naučili. Tukaj živimo različni pod istim nebom.
Danes je po mojem mnenju čas, da v vseh nas v ravnovesju zaživita obe energiji: ženska in moška, kajti le z združitvijo in sobivanjem obeh lahko (za)živimo v harmoniji.
Zato praznujem dan žena z mnogo argumenti.
Najprej zase.
Da sem tukaj, živa in zdrava. Da se znam imeti rada. Da se sprejemam, kar je velik izziv mnogih žensk (ne glede na to ali jim je ženski spolni organ zrasel ob rojstvu ali ne). Da si dovolim biti drugačna in samosvoja. Da z radostjo sprejmem pomoč ali darilo. Da ljubim in sem ljubljena.
In potem ga praznujem še za druge.
Da bi takšna občutja potovala po vesolju. Da bi se ženske lahko osvobodile tisočerih generacijskih vzorcev, s katerimi so še vedno priklenjene v dnevno igranje vlog, pa niso poklicne igralke. Za ženske, ki še ne zmorejo biti svoja bit. Za ženske, ki so nam omogočile, da smo tukaj. In za ženske, ki bodo rodile otroke sveta. Takšne, ki bodo delovali skozi ljubezen ne glede na to kaj bodo imeli med nogami.
Naj bo to dan, ko moški s hvaležnostjo in ne zgolj zaradi občutka dolžnosti praznujejo svoje ženske ali pa, ko praznujejo ženskost znotraj njih samih.
Naj bo dan žena poklon vsem ženskam, ki zmoremo ter si upamo imeti čisto srce, v svetu polnem lažnivih smeti.
Špela