Deli Mavrični svet

Iz skrivanja v maščevanje: intervju s Pinom Pograjcem

Iz skrivanja v maščevanje: intervju s Pinom Pograjcem

V četrtek, 21. novembra 2024, ob 19.30 v Galeriji ŠKUC pripravljamo Kvir kulturni večer. Na večeru se bodo predstavile številne mlade kvir umetnice_ki, dogodek pa bomo zaključili z odprtim mikrofonom, na katerem boste mlade_i kvir pesnice_ki vabljene_i, da delite svojo poezijo.

V pričakovanju dogodka smo se pogovorili s pesnikom Pinom Pograjcem, ki bo na dogodku predstavil svojo novo pesniško zbirko Megalomast in Izbruhijada.

Avtor fotografije: Lenart Sušnik

Pino Pograjc (1997, Ljubljana) je končal dvopredmetni magistrski študiji anglistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Odraščal je v Kamniku, kjer je na tekmovanjih v slam poeziji Pest besed prvič bral svoje pesmi pred občinstvom. Leta 2022 je založba Črna skrinjica izdala njegov pesniški prvenec Trgetanje, za katerega je dobil nagrado za najboljši literarni prvenec, ki se podeli v sklopu Slovenskega knjižnega sejma. Istega leta je postal del selekcijske in organizacijske ekipe za Festival LGBT Filma v Ljubljani, najstarejšega filmskega festivala z LGBT tematiko v Evropi ter se pridružil organizaciji dogodkov umetniške platforme Ignor. Leta 2023 je začel z organiziranjem dogodkov Kviropisje (bivših in preimenovanih Mavričnih rim), torej LGBTQIA+ literarnih branj. Marca 2024 je izšla njegova druga pesniška zbirka, Trepete, pri založbi ŠKUC – Lambda, po izidu katere je dobil nagrado Mlado pero, ki jo časnik Delo podeli ob kresniku. Njegove posamezne pesmi so bile prevedene in objavljene v srbščini, makedonščini in nemščini.

Novembra 2024 pri založbi Črna skrinjica izide njegova tretja pesniška zbirka z naslovom Megalomast in Izbruhijada. Zbirko sestavljata dve dolgi pesnitvi; kvir-shizo-poema »Megalomast« in slam pesem »Izbruhijada«, ki služi kot poklon poezijama Andreje Štepec in Karla Hmeljaka. Knjigi je zato naslov Megalomast in Izbruhijada. Obe pesnitvi je možno tudi poslušati – v knjigi sta QR kodi, s katerima se lahko dostopa do avdio-interpretacij, ki jih je Pino posnel v sodelovanju z Jakom Bergerjem – Brgsom. Še posebej Izbruhijado je pisal z namenom, da se jo posluša, ne bere. Megalomasta v knjigi spremljajo ilustracije Maje Poljanc, ki je ustvarila tudi naslovko oziroma podobo kartonastega ovitka knjige. Animacije za projekcije na predstavitvenem dogodku je ustvaril Blaž Sovdat.

Katere teme obravnava tvoja nova pesniška zbirka Megalomast in Izbruhijada in katera čustva najbolj povezuješ z njo?

S to zbirko najbolj povezujem bes. V Megalomastu in Izbruhijadi se, kot vedno do zdaj, dotikam tabuiziranih tem; predvsem teh, povezanih z mojo gejevsko identiteto (in problematiko homofobije, transfobije, »spolnega izdajstva«, mizoginije in podobnih težav znotraj ter izven kvir skupnosti) in z mojo uradno diagnozo paranoidne shizofrenije (in problematiko totalnih institucij ter duševne bolezni kot posledice med drugim neoliberalnega kapitalizma), vprašanja performativnosti umetnosti in življenja samega, drsenja Zahoda proti fašistični desni, mehanizacije in avtomatizacije spolnega življenja v dobi po internetu, spolnega nasilja in mnogih drugih tematik.

Opisuješ, da so nekatere tvoje pesmi bolj za poslušanje kot za branje, npr. Izbruhijada. Lahko pojasniš svoj ustvarjalni proces pri pisanju del, kot so te, in pomen zvoka in performativnosti v tvoji poeziji?

»Izbruhijada« je nastala v parih dnevih neprekinjenega kreativnega pisateljskega bruhanja v oktobru leta 2023 po neprijetni izkušnji pisateljske rezidence v Novi Gorici. Negativna izkušnja mi je (skupaj s predhodno izčrpanostjo in izgorelostjo) povzročila psihozo in posledično izgubo službe, za katero sem se v tistem obdobju uvajal (in uvajanje dal oktobra na pavzo le zato, da se lahko udeležim rezidence). V mesecih po napisani pesnitvi pa sem »Izbruhijado« s streznjeno glavo popravljal in dopolnjeval. Pesnitev je posledično strogo umeščena v goriško okolje in črpa ogromno navdiha iz njega. »Megalomast« je nastal v letu 2024 kot poskus bolj premišljenega, nadziranega, recimo apoliničnega (napram dionizičnemu) ubesedovanja iste vsebine, prisotne v »Izbruhijadi«: norosti. Pri »Izbruhijadi« se mi je prvič zgodilo, da sem pisal, ker sem slišal svoj glas v svoji glavi, in iz tega izhaja poudarek na zvočnosti in glasbeni spremljavi.

Kdaj si začel pisati poezijo in kako si se od takrat do zdaj razvil kot pesnik?

Poezijo sem začel resneje pisati v srednji šoli v Kamniku. K temu so pripomogli slam dogodki Pest besed v Kotlovnici v Kamniku in spodbuda moje profesorice za slovenščino. Šel sem študirat primerjalno književnost in anglistiko na FiloFaks in po končani diplomski nalogi o poeziji Braneta Mozetiča (avtorja prve eksplicitno gejevske pesniške zbirke v Sloveniji) sem stopil v kontakt z njim in začel obiskovati njegove pesniške delavnice, kjer sem prvič izkusil pesniško kvir skupnost. Delavnice so mi zelo pomagale pri razvoju pesniškega glasu.

Kako tvoja kvir izkušnja vpliva na teme in slog tvojega pisanja?

V prihajajočem intervjuju v časopisni prilogi Harfa v vetru sem povedal: »Veliko se o vsebinah, o katerih pišem, pogovarjam tudi s svojo mamo, ki me sprašuje, zakaj moram toliko izpostavljati gejevstvo in mentalno bolezen. Verjamem, da je nekaterim ljudem naporno brati o teh stvareh (ker jih pravzaprav ne razumejo). ‘Zakaj nisi samo človek brez oznak, saj smo vsi enaki?’ sprašujejo in to se mi zdi absurdno. Govorim namreč o vsiljenih identitetnih oznakah. Ko o tem govorim z mamo, ji odvrnem, da sem moral med odraščanjem veliko delov sebe skrivati, ker sem čutil veliko sramu in strahu glede svoje gejevske identitete in svoje duševne bolezni. Svoje poezije sicer ne razumem zares kot aktivizem, prej kot provokacijo. Morda svoje pisanje razumem kot maščevanje temu, da sem se bil toliko časa primoran skrivat, se sramovat.« Zdaj pa, kadar le lahko, s temi vsebinami rad zavzemam javni prostor.

Kje lahko tvojo pesniško zbirko kupimo in kje lahko sledimo tebi?

Mojo tretjo pesniško zbirko se bo dalo kupiti na kateremkoli dogodku, kjer jo predstavljam, letos bo to: 28.11. na Kviropisju v Klubu Tiffany, 1.12. na uradni prvi predstavitvi knjige v Channel Zero, 5.12. na predstavitvi v Knjigarni Azil, 7.12. na punk slam dogodku v Jalli Jalli. Prvič se jo bo dalo kupiti na stojnici založbe Črna skrinjica na 40. Slovenskem knjižnem sejmu med 26.11. in 1.12. Po tem pa naročila sprejemamo na elektronskem naslovu: zalozba.crna.skrinjica@gmail.com. Lahko pa tudi meni osebno slajdnete v DijeMze in se dogovorimo za prevzem. Sledite mi lahko na FB-ju (Pino Pograjc) in na IG-ju (pinopograjc), kjer so v bio-tu tudi povezave do festivalov in platform, pri katerih sodelujem.

>

Obišči nas

Slomškova ulica 25
1000 Ljubljana