Deli Glavca

VSE JE ENO VSE JE VSEENO: intervju s Hanno Koselj Marušič

VSE JE ENO VSE JE VSEENO: intervju s Hanno Koselj Marušič

V četrtek, 21. novembra 2024, ob 19.30 v Galeriji ŠKUC pripravljamo Kvir kulturni večer. Na večeru se bodo predstavile številne mlade kvir umetnice_ki, dogodek pa bomo zaključili z odprtim mikrofonom, na katerem boste mlade_i kvir pesnice_ki vabljene_i, da delite svojo poezijo.

V pričakovanju dogodka smo se pogovorile_i s pesnico Hanno Koselj Marušič, ki bo na dogodku predstavil svojo novo pesniško zbirko VSE JE ENO VSE JE VSEENO.

Hannah Koselj Marušič je diplomirala iz likovne umetnosti na Akademiji za vizualne umetnosti – AVA, v Ljubljani, trenutno pa je študentka magisterskega študija Videa, animacije in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje – ALUO, Univerze v Ljubljani.

V jedru njene umetniške vizije leži zavezanost k raziskovanju transformacije skozi težke življenjske izkušnje. Življenjski izzivi postanejo katalizator, ki njene osebne izkušnje ali izkušnje njenih bližnjih preoblikuje v univerzalne zgodbe o moči in rasti. Prizadeva si, da bi njena umetnost postala platforma za iskrene izpovedi, transparentno ranljivost ter raziskovanje transformativne moči trpljenja, ki zaznamuje vsako človeško izkušnjo. 

Svoje intermedijske projekte je do sedaj razstavljala na mnogih nacionalnih in mednarodnih skupinskih razstavah in šestih samostojnih, v sodelovanju z inštitucijami, galerijami in festivali kot so DobaVaga, Laboratorium Venezia, Layerjeva hiša, Obalne galerije Piran, fundacija ULAY, Svetlobna Gverila, Rdeče zore, itd. Njeni avtorski kratki filmi so bili predvajani po filmskih festivalih doma in po svetu, npr., filma VSE JE ENO VSE JE VSEENO in Razcepljene konice pa sta bila tudi nagrajena. Njena poezija je objavljena v antologijah Bog si ga drka na nas in Poezija upora, ter na portalih LUD literatura in Vrabec Anarhist, oktobra 2024 pa je pri založbi Črna skrinjica izšel njen samostojni pesniški prvenec. Je aktivna članica kolektiva trup/a, ki redno izvaja performanse mrtve poezije.

Urednica Hana Bujanović Kokot o pesniški zbirki VSE JE ENO VSE JE VSEENO: Hannah Koselj Marušič svoj pesniški prvenec VSE JE ENO VSE JE VSEENO postavlja, kot bi ponovno listala po albumu z otroškimi fotografijami in z vsako stranjo odkrivala nove stare spomine. Pesmi so surove in neolepšane, z bistvom na dlani, a zato nič manj polne vseh (ne) pomembnih detajlov, ki spomin oblikujejo v meglen, izrazito netočen opis dogodka. Lirski subjekt je vse prej kot zanesljiv, a prav ta s svojo naivnostjo, radovednostjo in ranjenostjo ponovno oblikuje svoje telo ter ljudi in svet, ki nanj vplivajo. Na strehah in ulicah Ljubljane išče nekaj, kar se zdi, da je ostalo na Japonskem, v Angliji ali pa zgolj neizrečeno, v upanju, da bodo spomini ohranili svoj okus in vonj. In prav v poeziji ji to uspe – s slikovitostjo in podrobnimi opisi ponovno ustvari svet v svojem spominu, četudi je ta kdaj še kako oster in boleč.

Katere teme najraje raziskuješ v umetnosti in zakaj?

Rada prepletam osebne izkušnje z raznolikimi družbeno političnimi temami. Trudim se združevati globoko osebno z univerzalno pomembnim in to je nekako temelj mojega ustvarjalnega izraza. Rdeča nit vseh projektov, ki se jih lotevam je bolečina. Zanima me transformacija skozi take ali drugačne težke življenjske izkušnje in rada govorim o stvareh, o katerih ‘se ne govori’. Prizadevam si ustvariti intimno povezavo s publiko, spodbujati empatijo, razumevanje in dialog. Želim si, da bi moja umetnost postala platforma za iskrene izpovedi in transparentno ranljivost.

Kaj te je najbolj navdihovalo med pisanjem tvoje prve pesniške zbirke VSE JE ENO VSE JE VSEENO?

Fotr, bivši, eskapizem, patriarhat in občutek, da ‘bi se kar na licu mesta nehala’ (iz cikla višnjice na vrhu torte). PMS. V bistvu vedno pišem, ko sem slabo in žal (ali na srečo) sem slabo zelo pogosto. Pisanje mi predstavlja neke vrste terapijo. Kot se glasi verz iz pesmi pot domov, ‘včasih je to dovolj da se ne vržem pod avto’. Pri meni se ta proces dogaja zelo dobesedno. So dnevi, ko mi ne pomaga nič drugega kot to, da napišem pesem.

Kaj ti je je pri pisanju tvoje prve pesniške zbirke predstavljalo največji izziv ter kako si se z njim spoprijela?

Skrb, kako bodo zbirko sprejeli bližnji, saj pišem o zelo intimnih trenutkih svojega življenja, hkrati pa vse opisujem skozi svojo lastno perspektivo in občutke, kar ni nujno objektivna resnica in je druga vpletena oseba isto situacijo verjetno marsikdaj videla popolnoma drugače. V resnici med samim pisanjem ta skrb ni bila tako močno prisotna, se je pa ojačala, ko je zbirka izšla. Po izidu sem se nekaj tednov valjala v zelo temačnih občutkih, saj sem širši javnosti dala vpogled v niti malo brezmadežen delček svojega življenja.

Ukvarjaš se tudi z vizualno umetnostjo – diplomirala si iz likovne umetnosti na Akademiji za vizualne umetnosti – AVA, trenutno pa si študentka magisterskega študija Videa, animacije in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje – ALUO.  Kako se tvoja vizualna umetnost in poezija povezujeta med sabo?

Povezava do videa gledala sm skale.

Pesem je tista prva, najbolj surova, najbolj brutalna oblika mojega izraza. Od nekdaj pa so mi blizu različne umetnosti in od nekdaj sem se z vsemi ukvarjala. To se je določenim ljudem zdelo problematično, saj ‘ne moreš vsega’. Mene pa ravno kombinacija različnih medijev in disciplin najbolj intrigira. Konceptualna umetnost, video in film, s katerimi se v zadnjih letih največ ukvarjam, so najboljši približki kombinacije ‘vsega v enem’. Vseeno pa mi tudi to ni dovolj, zato sem v zbirki VSE JE ENO VSE JE VSEENO skombinirala vse, film, poezijo in do neke mere tudi glasbo. Eden izmed poglavitnih delov zbirke, ki se pojavi že na naslovnici, so QR kode do mojih filmov in videov. Te so na različne načine povezani s pesmimi. V nekaterih se pesmi iz zbirke pojavijo dobesedno, v drugih se pojavijo nova, uglasbljena besedila, naslovni film pa je z vsem skupaj povezan malce drugače. Nosi enak naslov kot zbirka sama, nastal pa je dve leti prej. Gre za kratki experimentalni dokumentarec, za nastanek katerega sem se podala na regresoterapijo, neke vrste hipnozo, preko katere naj bi se spomnila svojih prejšnjih življenj. Zvok terapije se je snemal in ena izmed zgodb, ki je prišla na plano se me je posebej dotaknila, saj sem v samem občutku, ki ga je oddajala začutila podobnost z občutkom, ki ga pogosto doživljam v svojem vsakdanu. Film sem se odločila umestiti na naslovnico, kot nekakšen uvod v to pesniško zbirko, v zgodbo mojega sedanjega življenja.

Vse to še ni bilo dovolj, saj sem pesniško zbirko razširila s spremljajočo razstavo, ki je trenutno na ogled v Ljubljani, v Zorici, decembra pa se premika v Velenje. Razstava, poleg pesniške zbirke, vsebuje moje otroške risbice in slike iz otroštva, ki lirski subjekt (mene) še bolj razgaljajo in ponujajo vstop v skoraj neprijetno bližino njegove (moje) preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Nekatere ostajajo nedotaknjene, druge pa sem reinterpretirala in jih transformirala v nekaj novega, še vedno zaznamovanega z otroško naivnostjo in igrivostjo.

Zadnji del vsega skupaj je performans, ki sem ga izvedla ob otvoritvi razstave v Zorici in ga bom ponovila na določenih predstavitvah zbirke. Sestavljen je video materialov zbirke ter izbranih pesmi, ki jih recitiram in berem. Pa solz. :)

Kje lahko tvojo pesniško zbirko kupimo in kje lahko sledimo tebi?

Naročite jo lahko prek maila Črne skrinjice, zalozba.crna.skrinjica@gmail.com. Dobite jo tudi v knjigarnah Sanje in Azil, na Slovenskem Knjižnem sejmu, ki bo letos potekal od 26. 11. do 1. 12., na vseh dogodkih Črne skrinjice in na večini predstavitev same pesniške zbirke VSE JE ENO VSE JE VSEENO.

Meni lahko sledite na Instagramu, na mojih mnogih profilih. @kmhannah.art je kao ‘professional’, @km.hannika je osebne narave, ampak je na njem tudi vse osatalo. @__lulat_me__ spada k posebnemu konceptualnemu intermedijskemu projektu in si prizadeva za destigmatizacijo tega, da moramo ženske tudi kdaj lulat v javnem prostoru, če je kriza. Potem pa sta še @kmh.takesphotos in @kmh.paint, ki sta namenjena prvi fotografiji in drugi slikarstvu, ampak sta bolj taka ‘hobi’ profila, saj se profesionalno posvečam predvsem konceptualni umetnosti, videu in filmu.

>

Obišči nas

Slomškova ulica 25
1000 Ljubljana