Moja izkušnja s PrEPom ali Kako obvladati strahove

IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI: V tem članku omenjam več spletnih virov, od katerih nimam nobene neposredne koristi. Omenjam in priporočam jih zgolj in samo zato, ker imam sam z njimi dobre izkušnje in ker vem, da na spletu obstajajo tudi ponaredki PrEPa iz nepreverjenih virov, česar seveda ne priporočam. Če kdo resno razmišlja o PrEPu, potem naj se potrudi dobiti zaupanja vreden produkt, ne pa nečesa, kar je Franci (ime je izmišljeno, op. a.) spackal doma v garaži. Saj si, dragi bralec, zadosti brihten in se imaš toliko rad, da si ne bi naredil kake štale, a ne?

Zdaj pa k bistvu …

Za PrEP sem prvič slišal pred skoraj dvema letoma od prijatelja, ki je imel takrat ravnokar za sabo nepričakovano izkušnjo nezaščitenega spolnega odnosa in se je zaradi tega dan po izkušnji odločil obiskati infekcijsko kliniko in dobiti PEP, da bi PrEPrečil morebitno okužbo s HIVom, saj ni vedel za HIV-status partnerja pretekle noči. Na kliniki so mu na dolgo in široko razložili vse glede PEPa, nato pa svetovali tudi razmislek o PrEPu v prihodnje. O vsem tem sva nato debatirala še midva.

Takrat sem o tej, zame novi temi razmišljal predvsem z njegovega vidika; skušal sem se vživeti v njegovo vlogo in rezultat tiste prve debate je bil, da jemanje nekih tablet vsak dan do konca svojega življenja pravzaprav nima smisla. Trpanje neke kemije v telo. Čemu? 

Ko je minil prvi vtis in sem se čez nekaj mesecev slučajno spet srečal s PrEPom, tokrat na internetu, pa je moja podzavest že prežvečila nekatere slišane informacije in odločil sem se, da zadevo raziščem malo globlje. Na srečo sem skoraj takoj naletel na projektno stran skupine aktivistov v Veliki Britaniji www.iwantPrEPnow.co.uk, ki se trudi spraviti PrEP pod okrilje zdravstvene blagajne, torej omogočiti dostop do njega na enostaven in cenovno ugoden način vsem posameznikom, ki bi to želeli oz. za katere bi bilo to smiselno.

Na omenjeni strani najdemo ogromno informacij o tem, kaj PrEP sploh je, kako učinkuje v telesu, komu je namenjen, kako se ga lahko jemlje (obstaja namreč več metod, od katerih ima vsaka svoje prednosti), kakšni so razlogi, da ga ne smeš jemati (zdravstvene kontraindikacije), kakšni so predpogoji, preden ga začneš jemati, na kaj je treba paziti, ko ga že jemlješ, kje se ga lahko kupi itd. Ob poplavi informacij, dezinformacij in lažnih novic na internetu je ta stran ena svetlih izjem, ki zares temeljito opravi svojo nalogo celovitega ozaveščanja. Moji možgani so imeli precej gradiva za razmišljanje.

(https://www.flickr.com/photos/dreamsjung/6041226075/)

Tič še ni dobro odpel svoje pesmi, ko se je v zgornji glavi že pojavil moralni maček …

Ob tem pa sem se vprašal tudi, kaj se je spremenilo v času od pogovora s prijateljem, da sem postal bolj dovzeten za ponoven razmislek o PrEPu. Odgovora ni bilo težko najti. Strah. Strah pred okužbo s HIVom, ki je verjetno vbit v glavo vsakemu geju, čeprav ne nujno enako intenzivno, če bi primerjali med sabo geje različnih generacij. Dandanes z zgodbami o relativno normalnem življenju HIV-pozitivnih oseb stanje zavesti in ozaveščenosti pa tudi s tem povezanih stereotipov, strahov, šikaniranj in diskriminacije zagotovo ni isto kot pred 20 ali 30 leti, ko je HIV praktično pomenil smrtno obsodbo. Pri čemer je socialna smrt v obliki družbene izolacije in odrivanja HIV-pozitivnih oseb pogosto prišla mnogo pred dejansko fizično smrtjo. To ne pomeni, da danes diskriminacije ter šikaniranj ni – nasprotno, še vedno se dogaja, celo s strani zdravstvenega osebja in v podobnih nepričakovanih situacijah. Vendar so se stvari nedvomno spremenile na bolje, kljub temu pa ta strah delno tiči v nas. Pa da ne bom posploševal – definitivno tiči v meni.

Da pojasnim bolj konkretno: o HIVu ne razmišljam vsakodnevno in ob vsaki priložnosti, kot tudi drugi geji ne. Misli o tem so povezane skoraj izključno s tistimi trenutki, ko naj bi bil človek načeloma najbolj sproščen – torej v času spolnega odnosa in intime. In ker imam rad sproščen in spontan seks, povezan z občutkom, da se oba partnerja predata trenutku, me je strah dostikrat oviral pri uživanju. Ne glede na vrsto spolnega odnosa (OK, drk v dvoje, recimo, je za potrebe tega članka izključen iz definicije seksa, čeprav je lahko čisto prijeten) je bil občutek strahu prisoten. Če se ni pojavil že vmes, se je definitivno po zmagoslavnem zaključku.

Tič še ni dobro odpel svoje pesmi, ko se je v zgornji glavi že pojavil moralni maček z vprašanji tipa »Kaj če …« Kaj če se tale tip goni vsepovsod? Kaj če je lagal glede testa? Kaj če imam kako ranico na dlesnih in bo štala, ker mu je prišlo v moja usta? Kaj če bo štala, ker mi je špricnil direktno v oko? Zakaj spet nisem vztrajal pri kondomu, ker me je pač odnesel njegov šarm, pomešan s hormoni naju obeh in včasih poppersom ali tistim tretjim pivom ali četrtim kozarcem vina?

(https://www.flickr.com/photos/rooz739/3885204087/)

V nedogled to najedanje v glavi, izhajajoče iz strahu in pomešano z občutki krivde. In potem, seveda, dva meseca čakanja in angelskega vedenja, na katerega bi bila ponosna vsaka mati prednica. In TEST! In trni naslednjih par dni … In IZVID! In YESSS, olajšanje. In izstop iz celibata. In ponovi vajo od začetka …

V obdobjih, ko sem bil v zvezah, se je ta strah umaknil, dokler je med mano in tipom obstajalo zaupanje. V nekaterih primerih se je kasneje izkazalo, da je bilo to zaupanje neupravičeno. Kaj je vse našteto pomenilo za moje zdajšnje razmišljanje o PrEPu? Ta je v tem kontekstu postal predvsem način, kako prevzeti odgovornost za svoje zdravje v lastne roke. Prevzeti vajeti iz rok partnerja, naj si bo rednega v zvezi ali mimobežnega pri avanturah, v svoje roke. Nič več vprašanj o tem, ali je bil tip z mano iskren in ali sploh ve za svoj HIV-status. Vsa ta vprašanja okoli zaupanja, resnicoljubnosti, naivnosti in poštenja so postala nepomembna.

Pred desetimi meseci sem ga prvič nabavil in odtlej ga redno jemljem …

Roko na srce, sam sebi odgovori, dragi bralec, kolikokrat si pravilno ali napačno ocenil, ali je tvoj konkretni sogovornik izustil laž. In kolikokrat si jo izustil ti, pa si odnesel celo kožo, ker ti je naiven sogovornik verjel na besedo. O tem govorim … Argument v prid PrEPa je bil zame tokrat povsem jasen. Jaz sem edini odgovoren za svoje zdravje. Pred desetimi meseci sem ga prvič nabavil in odtlej ga redno jemljem.

(https://www.flickr.com/photos/niaid/32514377531)

Vse potrebne informacije sem našel na že omenjeni spletni strani ter na Facebook skupini spletne lekarne, pri kateri sem naročil PrEP. Šel sem na test za HIV, izvid je bil negativen in po prejetju izvida sem pričel z jemanjem PrEPa, skladno z navodili – prvi teden vsak dan eno tableto (v telesu je namreč treba doseči dovolj visoko raven učinkovine v vseh tkivih, to pa traja vsaj en teden, nekateri strokovnjaki priporočajo celo dva tedna). Ko sem prvič odprl škatlico tablet in prebral priložen listič z možnimi stranskimi učinki – no, kakšen listič, prosim lepo, ta plahta bi prekrila manjšo državo – sem imel nekaj pomislekov, vendar sem si rekel: »Poskusil bom in bomo videli.« Obenem sem se odločil, da bom v primeru kakršnih koli resnejših neželenih učinkov prenehal s PrEPom, v vsakem primeru pa bom o jemanju obvestil tudi osebno zdravnico (če kdo, potem mora osebni zdravnik vedeti za vsako zdravilo, ki ga pacient redno jemlje, da se lahko izogne morebitnim neželenim součinkovanjem s kakimi drugimi, občasnimi ali rednimi zdravili). Zdravnico sem obvestil ob naslednjem srečanju, ki ni bil povezan s PrEPom, kaka dva meseca po začetku jemanja. Strinjala se je z doslednim spremljanjem ledvičnih funkcij, ki se priporoča rednim uporabnikom PrEPa. 

Na srečo sem od neželenih učinkov opazil samo dvoje sprememb. Prvi in drugi dan rahel občutek zabuhlosti v obraz, morda podobno občutku, ko si malo nahoden in imaš otečene sluznice. Nič drastičnega in nič pretresljivega. Drugi dan se je stanje že umirilo in tretji dan so težave izginile. Drugi stranski učinek pa so bile rahle prebavne motnje v smislu pospešene prebave, ki so sicer navedene med najpogostejšimi možnimi učinki in jih ima skoraj vsak, ki začne jemati PrEP. Ta učinek je trajal kakih šest dni, vendar je bil najbolj opazen prvi dan, potem pa vsak dan občutno manj. »In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan.« (1 Mz 1,31) In sedmi dan (medtem ko je Bog počival) sem jaz že sral normalno. Po tem dnevu sem se na novo veselil vsega Stvarstva in nisem imel nikakršnih neželenih učinkov več. Zdaj so se začeli zaželeni stranski učinki!

(https://www.flickr.com/photos/krimanu/6004264318/)

Nekoliko upadla kvantiteta in zelo zrasla kvaliteta …

Odločitev za PrEP je zame pomenila izgradnjo obrambnega zidu pred najhujšo okužbo, ki je zaenkrat še neozdravljiva in ki je temeljni kamen strahu v gejevski populaciji. Posledično pa je seveda pomenila odpravo s tem povezanih strahov, nesproščenosti pri seksu in neprijetnih epizod moralnega mačka ter navidez neskončnega čakanja na tisti prekleti izvid. O želenih stranskih učinkih nič ne piše na plahti, ki spremlja vsako škatlico tablet. So pa, vsaj zame, resnični in trajni.

Že pred jemanjem PrEPa sem se spraševal tudi, kako bo ta izkušnja, če se zanjo odločim, vplivala na moje vedenje v seksu. Bom zaradi PrEPa nenadoma postal nebrzdano seksualno bitje in podiral ali se pustil podirati kar vsepovprek? No, moram razočarati. Še vedno največ mojih spolnih izkušenj predstavlja drk. S samim sabo in kakim domišljijskim prijateljem v moji glavi. O imenih resničnih ali izmišljenih oseb na tem mestu ne bomo, a ne? Nisem postal nič bolj promiskuiteten, kot sem bil, in moji seksualni interesi ali “fetiši” se niso spremenili. Drugačna pa je kakovost mojih spolnih izkušenj, ker sem v seksu zdaj bolj sproščen in ker si v tem pogledu upam več. Če mi v navalu strasti paše pofafat do konca ali nastavit fris, da me zalije, ali nastavit rit brez prekinjanja seksa z iskanjem kondoma, pač to naredim. Brez strahu in brez obžalovanja. 

(https://www.flickr.com/photos/rooz739/3886000922/)

Če objektivno primerjam moj seks pred in po PrEPu, bi celo rekel, da je nekoliko upadla kvantiteta in zelo zrasla kvaliteta. Ta se je izboljšala zaradi že omenjenega občutka sproščenosti, upada kvantitete pa ne bi pripisal samemu PrEPu, saj sem v zadnjem letu prešel tudi druge mejnike osebnega razvoja in mi trenutno več pomeni seks z nekom, s katerim se zgodi še kak drug “klik”, kot le fizični. Intima zame ni samo mehanično gibanje dveh teles, ki drug drugemu ustrezata po fizični podobi. Klasične avanture, kot jih imenujem (beri: hočem se sprazniti, pridi, opraviva in pojdi), se še vedno zgodijo, ko mi je do tega, le manj jih je. Če pa si želim intime, me zanima poleg fizične kompatibilnosti tudi komunikacija, kakovosten dotik, smisel za humor, sprejemanje osebe, ne le telesa. Kar seveda pomeni, da je tipov, s katerimi bi se dal dol, danes manj kot lani ali predlani. Pa to nima zveze niti s PrEPom niti z njimi, ampak izključno z mojimi željami glede intime.

(https://www.flickr.com/photos/niaid/32514377531)

PrEP seveda ni panacea …

Če poskušam zaključiti, preden mi, dragi bralec, spizdiš nazaj na Facebook, naj rečem še to: PrEP seveda ni panacea. Ščiti zgolj in samo pred okužbo s HIVom. Čeprav to ni malo. Pravzaprav je ogromno. Vendar se je kljub temu, da je mentalno breme posameznika z jemanjem PrEPa zmanjšano za dobršen delež, treba zavedati ostalih morebitnih okužb, ki prežijo na nas v temnih luknjah. Tistih najožjih in tistih malo manj ozkih. Če bi obstajala preventiva tudi pred vsemi temi okužbami, bi o njej zagotovo razmislil, zdaj ko vem, koliko več sproščenosti je v meni, zahvaljujoč PrEPu. Osebno sem se odločil, da je rizik morebitnih priložnostnih in relativno lahko ozdravljivih okužb (npr. gonoreja, klamidija ipd., pri katerih antibiotiki opravijo svoje delo) zame sprejemljiv in pretehta nad uporabo kondoma, če mi v ključnem trenutku iz kakršnega koli razloga ni do tega. Zaenkrat še nisem obžaloval svoje odločitve, je pa to zagotovo stvar vsakega posameznika in je o njej vredno razmisliti.

Ob tem bi morda – brez kančka obsojanja početja kogar koli – delil še to opazko: praktično vsi tipi, s katerimi sem seksal v zadnjih petih, šestih, sedmih letih, so imeli na svojih internetnih profilih navedeno »always safe«, vendar sta samo dva izmed njih omenila kondom in samo eden je pri uporabi kondoma tudi vztrajal. Če je to realno stanje (in po moji izkušnji vsekakor je), potem menim, da bi bilo za celotno populacijo bolje, če bi bili vsi na PrEPu in se temu primerno redno testirali tudi na ostale okužbe. Metanje peska v oči v smislu javnega izražanja za »safe sex«, ki se v praksi potem ne realizira, ne koristi nikomur, najmanj pa posamezniku, ki to počne. Ponavljam: nikakor ne obsojam nikogar, ki bi se PrEPoznal v tem opisu. Samo ponujam v razmislek, ali ne bi bilo morda bolje samemu sebi priznati željo po seksu brez kondoma, ki očitno obstaja in se uresničuje v praksi, ter z jemanjem PrEPa zaščititi sebe in partnerje vsaj pred najhujšim?

(https://www.flickr.com/photos/marioizquierdo/8987002847/)

Ravno v dneh, ko to pišem, se je pojavila priložnost sodelovanja v raziskavi Infekcijske klinike, ki želi pripraviti teren za dostop do PrEPa tudi zainteresirani javnosti v Sloveniji (ne še penine odpirat, saj vemo, kako deluje slovenska birokracija). Odločil sem se za sodelovanje v raziskavi, in sicer iz več razlogov – prvi je leto in pol zastonj PrEPa (čeprav se ga preko zaupanja vrednih spletnih lekarn, od katerih bi izpostavil Dynamix International, ker je njihov servis res vrhunski, dobi po sprejemljivi ceni ca. 35 EUR mesečno ob vsakodnevnem jemanju), drugi pa je, da bom lahko tudi zdravnikom raziskovalcem iz prve roke povedal svojo izkušnjo (morda bo vsaj malo podkurila kotel, v katerem se kuha ta slovenska PrEP-župa).

Tako. Morebitna vprašanja in ženitne ponudbe pustite v uredništvu DIHa. Če se izkaže interes po poglobljenem vrtanju po še kakšnem zornem kotu PrEPa, se bom potrudil ustreči. Če dobim liziko. Če ne, pa ne.

Arhangel

 

Spletni viri za nadobudne interesente:

www.iwantPrEPnow.co.uk (zares izčrpne informacije o PrEPu)

FB-skupina: PrEP Facts: Rethinking HIV Prevention and Sex (deluje kot forum, kjer uporabniki in moderatorji razrešijo marsikatero dilemo in pomirijo marsikatero razburjeno vest)

https://www.purchase-PrEP.com (spletna stran spletne lekarne Dynamix International, ki preverjeno dobavlja preverjen produkt preverjenih proizvajalcev; priporočam jih tudi sam, tako zaradi cene kot celovite storitve)

FB-skupina: time4PrEP – dynamix international (FB-skupina prej omenjene spletne lekarne, kjer se najde veliko uporabnih informacij o PrEPu pa tudi glede konkretnih vprašanj o dobavi v različne države – birokracija žal včasih ni na strani odgovornih gejev, ki bi radi poskrbeli zase)

Prispevek je nastal v okviru programa Pamet v roke, kondom na glavo!, ki ga sofinancirata Ministrstvo za zdravje in Mestna občina Ljubljana.