Leto je naokoli in na Društvu DIH ponovno sodelujemo pri Nacionalnemu posvetu ob Svetovnem dnevu boja proti AIDSu v organizaciji NIJZ. Za vse tiste, ki se posveta niste udeležile_i, smo pripravile_i kratek pregled aktivnosti, ki smo jih izvedle_i v letošnjem letu. Dobro je pogledati nazaj, analizirati, kaj je bilo dobro in kaj lahko v naslednjem letu nadgradimo. Če imaš ideje za aktivnosti projekta ali pa bi rad_a v njem sodelovala kot prostovoljka_ec, nas le kontaktiraj. Saj veš; več glav več ve! Preden se posvetimo pregledu leta 2021, pa smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje v Komisiji za AIDS pripravile_i sporočilo za javnost. Njegove odseke vključno z novostmi in zadnjimi statistikami najdeš v spodnjih vrsticah.
Letos mineva 40 let od začetkov soočanja z epidemijo AIDSa. Svetovni dan AIDSa je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila že leta 1988 in od takrat je 1. december pomemben mednarodni dan, ki ga obeležujemo po vsem svetu. V Sloveniji smo prvi primer okužbe s HIV zabeležili leta 1986. Okužbo s HIV že več kot 20 let dobro obvladujemo. V letošnjem letu smo do 22. novembra zabeležili 28 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je ena več kot v celem lasnekm letu v enakem obdobju, ko smo zabeležili najnižje število okužb v zadnjih desetih letih. Poleg tega se je v Sloveniji letos začelo zdraviti tudi sedem oseb, ki so jim diagnozo okužbe postavili v tujini že pred letom 2021. Velika večina oseb s prepoznano okužbo HIV v Sloveniji prejema protivirusna zdravila. Pri učinkovitem zdravljenju je virus nezaznaven v krvi, kar je pogoj, da oseba ni kužna in zato ne more okužiti drugih ljudi (nezaznavnost = neprenosljivost, okr. n = n). V primeru suma na okužbo s HIV je potrebno čimprejšnje testiranje in v primeru pozitivnega izvida, zdravljenje. Najpomembnejša je preventiva, zato je pomembno varno spolno vedenje, kot je poznavanje partnerja, uporaba kondoma itn., pri določenih ključnih skupinah ljudi z visoko tveganim vedenjem, pa se vse bolj uveljavlja zaščita z zdravili pred izpostavitvijo.
Letošnji slogan »Ustavimo neenakosti. Ustavimo HIV.« izpostavlja, da kljub ogromnemu napredku, ki se je zgodil v preteklih desetletjih, svet ni uspel doseči pomembnih globalnih ciljev, ki si jih je zadal do leta 2020. AIDS še vedno ostaja eden izmed večjih javnozdravstvenih problemov. Covid-19 je še dodatno poglobil razmak med zastavljenimi in doseženimi cilji. Obvladovanje epidemije AIDSa marsikje posvetu ovirajo tudi neenakost spolov, spolno nasilje, stigma in diskriminacija najranljivejših skupin. Leta 2020 je s HIV-om živelo skoraj 38 milijonov ljudi; zaradi bolezni, povezanimi s HIV, jih je umrlo skoraj 700.000; prepoznanih je bilo 1,5 milijona novih okužb; 10,2 milijona oseb pa ni imelo dostopa do primernega zdravljenja. Epidemija covid-19 je najbolj prizadela najšibkejše zdravstvene sisteme. Negativno je vplivala tudi na življenje oseb, ki živijo s HIV, in še dodatno povečala naraščajoče svetovne neenakosti pri dostopu do temeljnih zdravstvenih storitev, ki jih te osebe potrebujejo.
V Sloveniji sledimo zastavljenim ciljem v Nacionalni Strategiji preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV do leta 2025 in se uvrščamo med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje naj bi konec leta 2020 v Sloveniji živelo nekaj manj kot 1.000 oseb s HIV, od katerih naj bi približno ena desetina ne vedela, da je okužena s HIV. HIV se ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. Najpogostejši način prenosa je z nezaščitenimi spolnimi odnosi, največje breme okužbe s HIV pa nosijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Največ novih okužb je bilo letos ponovno zabeleženih med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (15), zabeležene pa so bile tudi 4 okužbe med injicirajočimi uživalci drog, kar je bilo več kot kadarkoli v preteklih desetih letih (2021 – 2020), ko smo med injicirajočimi uživalci drog prepoznali skupaj 10 okužb, vendar nikoli več kot dve v enem letu. Zabeleženih je bilo 6 smrti oseb s HIV, vendar med njimi ni bilo nobene smrti zaradi AIDSa.
Predvsem za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, uvajamo novo preventivno metodo, to je zaščita z zdravili pred izpostavitvijo (angl. Pre-Exposure Prophylaxis, okr. PrEP), novosti pa sta še presejanje vseh nosečnic na HIV ter možnost pregleda v ambulanti za spolno prenosljive okužbe brez napotnice.
Še vedno odkrijemo preveč oseb z napredovalno okužbo, včasih že v obdobju AIDSa, kar je zelo slabo za posameznika (ima krajšo pričakovano življenjsko dobo itn.), kot tudi za družbo, saj je pogosto taka oseba izvor okužbe za druge. Zato je pomembno, da se osebe testirajo. Več informacij o možnostih testiranja.
Člani Komisije za AIDS pri MZ RS poudarjamo, da je najpomembnejša preventiva in se zavzemamo za uporabo vseh preventivnih metod in strategij, ki jih imamo na voljo in jih že mnogo let učinkovito uporabljamo (temeljna preventiva, testiranje, zgodnje zdravljenje, zaščita z zdravili po izpostavitvi, diagnosticiranje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb itn.), ki jim moramo dodati novo strattegijo, ki je v razvitem svetu že zelo prisotna in uveljavljena, pri nas pa jo šele uvajamo (PrEP). Seveda je kombinirana preventiva najučinkovitejša pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, ne smemo pa pozabiti tudi na druge skupine.
KAJ SMO PRI PROJEKTU NA DRUŠTVU POČELE_I V 2021?
Na društvu predvsem poudarjamo in informiramo o testiranju ter uporabi kondoma, s tem ciljem smo načrtovale_i tudi aktivnosti v tekočem letu. Aktivne_i smo v boju proti stigmi in diskriminaciji oseb, pozitivnih z virusom HIV. Pogosto sta strah in stigma tista, ki povzročita odlašanje z odločitvijo za testiranje in s tem otežujeta možnost kvalitetnega in dolgega življenja, ki ga omogočata pravočasno odkrivanje in sodobna medicina. Naš cilj je prispevati k temu, da so ljudje seznanjeni z možnostmi, ki jih imajo, ter da se informira splošno javnost in razbija stereotipe.
Vprašanja varne spolnosti se dotikajo vseh, pristopov do obravnave slednjih pa je mnogo. Nekaterim bolj odgovarjajo strokovne vsebine, npr. predavanja, izobraževanja, brošure. Te so izjemnega pomena tudi za nas, pa vendar jih pogosto prepustimo drugim deležnikom, saj smo ugotovile_i, na kaj se najbolj odzove naša ciljna skupina.
Osnovna ideja je preko alternativnih načinov ljudem približati temo varne spolnosti in vzpostaviti prostor, kjer se lahko o spolno prenosljivih okužbah (SPO) pogovarjamo.
Katerih alternativnih pristopov smo se poslužile_i letos?
- Julija smo izvedle_i tradicionalni poletni tabor, ki obravnava različne tematike, dotika pa se tudi HIV preventivne in varne spolnosti. Gre za primer formalne aktivnosti, kjer se zaradi trodnevnega druženja udeležnke_ci zbližajo in pogosto pogovori nanesejo na teme, ki jih je na krajših dogodkih težje nasloviti.
- V sklopu Evropskega tedna testiranja smo objavile_i kratek oglas za promocijo uporabe kondoma, ki so ga posnele_i naše_i prostovoljke_ci! Najdeš ga tukaj.
- Objavile_i smo številne članke o SPO (med drugim tudi intervju z enim izmed naših prostovoljcem o izkušnjah s testiranjem, članek o strahovih pred testiranjem in sproprijemanjem z njimi itd.), dostopni so tukaj.
- Posluževale_i smo se klasičnih ozaveščevalskih akcij (stojnice pred fakultetami, po drugih slovenskih mestih izven prestolnice, stojnice na paradah ponosa in drugih dogodkih) in alternativnih (spletne kampanje in prisotnost na socialnih omrežjih).
- Podaljšale_i smo sodelovanje, ki nam omogoča oglaševanje na mestnih avtobusih v Ljubljani. Če uporabljaš javni promet, si zagotovo že opazil_a velike zunanje nalepke, na katerih je zapisano ime našega projekta, morda pa ti niso ušli nisi zasloni v notranjosti avtobusov. Velik doprinos letošnjega leta je bila vključitev mestnega prometa v Mariboru in Celju, promocija preko Europlakatov, ki krasijo center Ljubljane in oglas v priročniku za bruce, ki ga ob začetku študijskega leta prejmejo vse_i novopečene_i študentke_je.
- Tematiko se trudimo približati tudi preko izvajanja drugih dogodkov, kjer odpiramo najrazličnejše teme pogovorov: večeri družabnih iger, izdelovanje značk, športne aktivnosti, kvir piknik …
- Izvedle_i smo spletno kampanjo o testiranju na socialnih omrežjih, ki smo jo pospremile_i z lastnimi grafikami. Na podlagi vprašalnika, ki smo ga objavile_i na svojih omrežjih, smo določile_i najpogostejše strahove pred testiranjem za SPO in poiskale možne rešitve. Ta vsebina, vključno z informacijami o lokacijah testiranja je dostopna tukaj.
- Vedno smo zainteresirane_i za nova sodelovanja in ohranjanje že obstoječih. Redno smo v kontaktu z različnimi deležniki, ki na svojih lokacijah omogočajo dostopnost našega promocijskega materiala (predvsem kondomov in lubrikantov).
- Udeležujemo se usposabljanj, okroglih miz ter nacionalnih in mednarodnih konferenc, da smo kot izvajalke_ci projekta seznanjeni z novostmi na področju. Prav tako dajemo pomembnost izobraževanju prostovoljk_cev; s tem namenom bo potekalo izobraževanje o SPO, namenjeno predvsem njim.
- Lani smo se vključile v pogovor na radiu, letos pa bo naš prispevek tudi v oddaji Preverjeno, 30. 11. ob 22h!
Trudimo se ozaveščati tako LGBT+ skupnost kot širšo javnost in spodbujati varne prostore, kjer se lahko o varni spolnosti pogovarjamo. Znanje je najboljša pot do destigmatizacije in z veseljem načrtujemo nadaljevanje projekta v prihodnjem letu.
Program Pamet v roke, kondom na glavo! je sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana, Oddelek za socialno in zdravje ter Ministrstva za zdravje.
______________________________________________________________________________________________________________________________________
Komisija za AIDS je multidisciplinarno posvetovalno telo Ministrstva za zdravje, ki svetuje pri načrtovanju in izvajanju Strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV, preverja usmeritve in doktrino. V njej so predstavniki pristojnih ministrstev, strokovnjaki, s področja preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV, predstavniki civilne družbe in drugih zainteresiranih javnosti.
Podrobno poročilo o okužbi s HIV v Sloveniji za obdobje preteklih desetih let (2011 – 2020) in Poročilo o prijavljenih primerih okužbe s HIV do 22. novembra 2021 najdete na spletnih straneh NIJZ.
Za dodatna pojasnila so na voljo naslednji člani komisije za AIDS:
Mojca Gobec, dr. med., Ministrstvo ta zdravje, predsednica Komisije za AIDS in Vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb
Služba za odnose z javnostmi MZ: 01 478 60 63
Izr. prof. dr. Irena Klavs, NIJZ, področje epidemiologije
Asist. Evita Leskovšek, NIJZ, področje preventive
Služba za odnose z javnostmi NIJZ: 01 2441 494
Prof. dr. Janez Tomažič, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC LJ, področje HIV
Prof. dr. Mojca Matičič, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC LJ, področje hepatitisov in spolno prenosljivih okužb
Služba za odnose z javnostmi UKC LJ: 01 522 71 00
Prof. dr. Mario Poljak, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete UNI LJ, področje testiranja
Tel: 01 543 74 53, mario.poljak@mf.uni-lj.si
Društvo študentov medicine Slovenije: info@dsms.net
Drogart: info@drogart.org
DIH: INFO@DIH.SI
Legebitra: pr@legebitra.si
ŠKUC: info@skuc.org