Do 90. let prejšnjega stoletja nismo kaj veliko vedeli ali slišali o matematiku Alanu Turingu. Vsaj tisti ne, ki se nismo ukvarjali z matematiko ali računalniki. Zakaj računalniki? Ta briljantni um se je ukvarjal z raziskovanjem in izdelavo strojev, ki so bili predhodniki današnjih računalnikov.
V filmu, ki govori o nekaterih pomembnih dogodkih Turingovega življenja, pa se srečamo s strojem, ki ga je med drugo svetovno vojno iznašel z namenom dekodiranja sporočil nemškega šifrirnega stroja Enigma.
Film, ki je letos prejel oskarja za najboljši prirejeni scenarij, je na nas pustil vtis s svojo srčnostjo, eskalacijo dogajanja in čustev, tako glavnih oseb, kot tudi gledalcev, in zanimivo predstavitvijo pomembnih zgodovinskih dogodkov. V zgodbo so taktno vpletene teme diskriminacije in odnosa do drugačnosti.
Tistim, ki si filma še niste ogledali, ne želimo razkriti preveč podrobnosti, vam pa njegov ogled toplo priporočamo. Več si lahko preberete na spletni strani Kinodrova, kjer najdete tudi trailer filma.
Komentarja režiserja in scenarista (vir: Kinodvor)
Film je poklon drugačnosti. Govori o tem, kako pomembno je imeti v družbi ljudi, ki razmišljajo drugače in se ne uklanjajo pravilom. /…/ Z Moorom nisva hotela narediti biografije. Preplesti sva želela elemente vojne zgodbe, vohunskega filma, ljubezenske zgodbe ter temo človekovih pravic. /…/ Ljudje pričakujejo, da bo zgodba žalostna, a ni. Hoteli smo narediti zabaven film z veliko humorja. Zame je to film o upanju.
– Morten Tyldum, režiser
Turing je bil obseden s kodami, ugankami in igricami, zato smo film zasnovali kot nekakšno ‘igro imitacije’, v kateri smo uporabili odlomke iz različnih obdobij, gledalec pa mora sestaviti delčke in rešiti uganko – uganko Alana Turinga.
– Graham Moore, scenarist
Nekaj vtisov z ogleda filma skupaj z DIHom:
Zelo dober film, ki je pustil globok vtis, predvsem smo bili zgroženi nad tem, kako lahko represiven sistem (oz. že en nadut predstavnik le-tega) popolnoma brez misli, smisla in čustev za šalo lahko uniči čudovit um in kako žalostno nemočen je človek, ko pade v kolesje takega sistema z napačne strani – Alanu Turingu je uspelo, kar so imeli ostali veleumi njegovega časa za nemogoče, a namesto, da bi po vojni užival hvaležnost in zaščito svoje države, so se prav potrudili za njegov pospešen osebni propad, ki ga je pognal smrt. Kričeč opomnik, da moramo v sočloveku videti predvsem človeka in njegovo nenadomestljivo vrednost in šele potem – ali sploh ne – pedra (in kar je še teh etiket, s katerimi se tako radi obkladamo).
Fantastičen film! Hkrati liričen in lep in si ponosen, da obstaja tak človek, po drugi strani pa bridek in srhljiv – ko vidiš, kaj sistem počne s takimi ljudmi.
Nimam besed – ganjena in zgrožena obenem.
Odličen film, ki bi mu težko karkoli očitali, še posebej me je navdušila odlična igra glavnega igralca, ki smo ga sicer vajeni v drugačnih, nekoliko manj večplastnih vlogah. Režiser se spretno izogne klišejem, kljub temu pa tudi ljubiteljev žanra film ne bo razočaral! Ker je temeljno sporočilo bržkone res poklon drugačnosti, je gledljivost filma še toliko bolj navdušujoča.