Dana, Poljska
“Odločila sem se spregovoriti v družbi zaradi homofobije, ki prevladuje v naši državi. To vem, ker sem bila petnajst let nazaj izredna sovražnica gejev in lezbijk. Bila sem prepričana da so slabše osebe, degeneriranci. O tem sem govorila na glas, moji otroci so to poslušali, ko so odraščali.”
Potem pa se je izkazalo, da je najmlajša Danina hčerka lezbijka. Svojo spolno usperjenost je prikrivala cel čas šolanja, ni se razkrila niti pred psihologom, h kateremu jo je poslala mama (Dana si je bila s hčerko zelo blizu in je čutila, da je nekaj narobe). Po maturi se je hčerka preselila iz Włocławka [manjše mesto na Poljskem – op.prev. ] v Varšavo. Končno je Dana enkrat povedala. “Njen obraz mi je povedal vse. Rekla sem ji, da jo imam še bolj rada, da to ničesar ne spremeni. Istočasno pa sem ugotovila, kaj sem delala vsa tista leta. Homofobija v čisti obliki. To me je prestrašilo.”
Dana se je morala naučiti živeti drugače. V domači hiši in šoli ni dobila nobenega znanja, razen neprimernih vicev in žaljivih stereotipov. Začela je brati, pregledovati spletne strani, se udeleževati usposabljanj, med drugimi tistih, ki jih je organizirala KpH [Kampanija proti homofobiji – op.prev.]. “Moja pot do spremembe je bila težka in dolga, ampak sem popolnoma spremenila svoj pristop. Danes se trudim razlagati ljudem, da so geji, lezbijke in transspolne osebe popolnoma normalni. Imajo družine, ki funkcionirajo. Nujno je da imajo enake pravice. To delam za starše, ki se še vedno bojijo. Hočem jim povedati: tukaj smo, pridite k nam.”
Vir: Kiedyś była homofobką, dziś wspiera córkę lesbijkę
Fotografija: Luka Łukasiak