Ko sem kot najstnik ugotovil, da so mi všeč fantje, sem o spolnosti vedel dve stvari. Prvo sem se naučil v šoli: seks je samo med moškim in žensko, cilj pa je, da ne pride do nosečnosti, razen če hočemo. Drugo sem se naučil iz šal na hodnikih: če si “peder”, je seks nevaren, umazan in se konča z aidsom (no, to zadnje mi je mama povedala).
Nobena od teh dveh stvari mi ni pomagala. Prva me je izključila. Druga me je prestrašila in stigmatizirala, nisem si želel biti gej. Ostal sem sam z internetom, ki ti da vse, razen odgovora na vprašanja, ki jih res potrebuješ.
Sram je zvit. Ne reče ti »ne testiraj se«. Reče ti »jutri«. Reče ti »saj nimaš simptomov«. Reče ti »kaj pa, če te kdo vidi v čakalnici«. In potem mine leto.
V kvir skupnosti je ta sram še večje breme, ker ga nosimo dvojno. Enega zaradi spolnosti same, drugega zaradi tega, kdo smo. Mnogi smo odraščali z mislijo, da je naša spolnost problem že sama po sebi. Ko ti nekdo celo življenje govori, da si tveganje in, da si nenaraven, se zelo težko naučiš skrbeti zase brez strahu ali sploh uživati v seksualnosti.
Na Društvu DIH sem prvič sedel v krogu ljudi, ki so o seksu govorili tako, kot se govori o hrani ali športu. Odkrito, z dobro voljo, brez šepetanja in hihitanja. Nekdo je enkrat rekel, da se testira vsake tri mesece in da je to zanj del rutine, kot zobozdravnik. Nekdo drug je razložil, kaj je PrEP. Nato je facilitator omenil koncept N = N; nezaznavno = neprenosljivo. Če je virusono breme osebe, ki živ s HIV nezaznavno se tudi ne more prenesti.
Takrat sem razumel, da strah, s katerim sem odraščal, ni bil zaščita. Bil je samo strah in stigma.
Kondom je še vedno osnova in ga vedno uporabljam, sicer imam že stalnega fanta, ampak jaz še vedno uporabljam kondom. A zaščita je danes širša: redno testiranje, cepljenje proti HPV in hepatitisu B, PrEP za tiste, ki ga potrebujejo, PEP v nujnih primerih.
Pri delu na stojnicah opažam, da mladi fantje, ki seksajo z moškimi, pogosto vedo za kondom, ne vedo pa, da obstaja PrEP ali da je testiranje lahko preprosto in anonimno. Ko jim to povem, so navdušeni. Potem vprašajo, kje.
Ja kje, na Legebitri ;)